»

Kitajski tokamak postavil rekord v času vzdrževanja ultravroče plazme

Slo-Tech - Kitajski fuzijski reaktor tipa superprevodni tokamak EAST je presegel lanski rekord in za 1056 sekund dosegel temperaturo 70.000.000 °C, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. Lani je nekoliko višjo temperaturo 120.000.000 °C ohranjal 101 sekundo. Za krajši čas, slabih 20 sekund, je tedaj zmogel celo 160.000.000 °C. Za uspešno fuzijo bomo seveda potrebovali oboje: visoke temperature in dolge življenjske dobe.

EAST stoji v Inštitutu za fiziko Hefei in predstavlja enega izmed treh najpomembnejših kitajskih reaktorjev za proučevanje te vrste pridobivanja energije. Tako visoke temperature so potrebne, da lahko dosežemo zlivanje (fuzijo) lahkih atomskih jeder v težja. Takšna jedrska reakcija je zelo eksotermna, saj so mase nastalih atomov malenkostno manjše od reaktantov; razlika se po Einsteinovi enačbi pretvori v energijo. Pri zlivanju lahkih neškodljivih jeder nastajajo težja jedra, ki so še vedno neškodljiva, zategadelj postopek ne proizvaja odpadkov. Fuzija v naravi poteka le v...

71 komentarjev

Google organiziral ponovno preiskovanje hladne fuzije

vir: Nature
Nature - Trideset let po razvpiti aferi okoli domnevnega odkritja hladne fuzije so pri Googlu objavili, da so zadnja štiri leta poganjali ponovne raziskave tega hipotetičnega pojava, katerega obravnava je zaradi manka kredibilnih dokazov in teoretične podlage v znanstveni srenji že desetletja tabu.

Jedrska fuzija je zlivanje atomskih jeder in do njega po doslej zbranem človeškem znanju pride zgolj v fizikalno izredno ekstremnih situacijah, kakršne na primer vladajo v Soncu. Zato je v znanstveni skupnosti in širše seveda močno završalo, ko sta marca 1989 kemika Martin Fleischmann in Stanley Pons z Univerze Utah v Salt Lake Cityju objavila, da sta zaznala sledove fuzijske reakcije pri sobni temperaturi. Natančneje: z elektrolizo...

30 komentarjev

Jedrska fuzija odpira vrata nanolitografiji

X-Bit Labs - Fotolitografija je danes bistven korak v izdelavi polprevodniških čipov. Z ultravijolično svetlobo se skozi maske obseva silicijeve rezine, t.i. waferje, ki so prevlečeni z na UV svetlobo občutljivo plastjo. Med obsevanjem ta plast reagira le na osvetljenih mestih, ki ob jedkanju ostanejo nedotaknjena. Med izdelavo čipa se postopek ponovi večkrat, tja do petdesetkrat pri zahtevnejših čipih.

Težava je, da ima UV svetloba dokaj visoko valovno dolžino, vse do 400 nm. Danes je najbolj pogosta globoka UV svetloba, ki ima valovno dolžino manjšo od 300 nm in ki je v praksi že dosegla valovno dolžino 193 nm. A za vedno zahtevnejše proizvodne procese kmalu tudi to ne bo zadostovalo, pravzaprav pa so zavidanja vredni dosežki na področju optike, ki omogočajo izdelavo približno 4x manjših tranzistorjev od valovne dolžine uporabljene svetlobe.

Preboj na tem področju bo očitno omogočila jedrska fuzija, saj znanstveniki s pomočjo raziskav na področju jedrske fuzije predvidevajo, da bodo uspeli...

6 komentarjev

FUZIJA - energija prihodnosti

Slo-Tech - Kaj bo nadomestilo premog in nafto, ko bo teh surovin zmanjkalo?

Mnogi vidijo rešitev v fuziji - zlivanju lahkih atomskih jeder v težja, pri katerem se sprošča ogromno energije. Primer takega "reaktorja" je naša zvezda Sonce, ki nas pošteno greje že milijone let. Znanstveniki vsega sveta že dolgo proučujejo, kako bi ta naravni pojav izkoristili za pridobivanje električne energije. Pogoji pri katerih reakcija poteka so namreč skorajda nedojemljivi - na Zemlji je potrebna temperatura (za zlivanje vodikovih izotopov devterija in tritija) okoli 100 milijonov stopinj Celzija! Kljub velikim težavam, s katerimi se srečujejo pri doseganju teh pogojev, pa že za letošnje leto načrtujejo začetek gradnje poskusnega reaktorja fuzijske elektrarne.

Prav z namenom približati evropski fuzijski program širši javnosti je v teh dneh na ogled razstava na to temo. Razstava FUSION EXPO je na ogled od 21. do 31. marca 2005 v preddverju stavbe TR/3 (Trg republike 3, Ljubljana), vsak dan od 9h do 18h....

49 komentarjev