Slo-Tech - Pisali smo že o ranljivosti, ki so se v kakšni kodi skrivale desetletja, to pot pa gre za dvajset starega hrošča v kodi, ki je bil tam namenoma. Pred dvajsetimi leti je bilo upravljanje z energijo ACPI še v povojih, strojna oprema pa ni vedno delovala, kot bi pričakovali. Na sistemih z AMD-jevimi procesorji Athlon se je zgodilo, da procesor ni hotel v stanje pripravljenosti, ko smo to od njega želeli, zato je Linuxovo jedro dobilo berglo. Tako imenovano prazno čakanje (dummy wait op) je predstavljalo izvajanje nepotrebnih bralnih operacij, ki so poskrbele, da je imel procesor čas izvesti ukaz STPCLK#.

Dvajset let pozneje je v kodi še vedno enak pristop, čeprav so moderni Threadripperji neprimerljivi z Athloni, predvsem pa niso pokvarjeni. Težave dlje časa ni nihče opazil, ker ni bila zelo očitna. A novi procesorji imajo čedalje več jeder, prilagajanje frekvence in več stanj delovanja, ko se posamezne funkcije procesorja lahko izklopijo. Zaradi varčevanja z energijo se to pogosto...

Slo-Tech - Da je Linuxovo jedro napisano v C-ju, je bil zelo dolgo eden izmed aksiomov računalništva, a se to utegne kmalu dopolniti. Že dlje časa potekajo prizadevanja, da bi v jedro vključili tudi Rust, kar podpira tudi Google. To seveda ne pomeni, da bi prepisali celotno jedro v Rust, bi pa v njem lahko nastajala nova koda. Razlogov za spremembo je kar nekaj, med njimi tudi boljše upravljanje pomnilnika, kar bi zmanjšalo verjetnost za vnos varnostnih ranljivosti iz tega naslova. Ocenjujejo, da je upravljanje s pomnilnikom razlog za približno dve tretjini varnostnih lukenj. Sedaj je Rust še korak bliže jedru.

Ena izmed pomembnih sprememb je uporaba stabilnega prevajalnika. Doslej so uporabljali beta verzije, odslej pa bo Rust on Linux uporabljal vsakokratno stabilno verzijo (trenutno Rust 1.57.0). Miguel Ojeda, vodja projekta Rust on Linux, pojasnjuje, da so s tem odstranili nekaj nestabilnih funkcij in povečali stabilnost kode. Starosta razvoja Linuxovega jedra Greg Kroah-Hartman dodaja,...

Slo-Tech - Ekipa shairport-sync je sporočila, da so uspešno dešifrirali Applov zaprti protokol AirPlay 2 za predvajanja večpredstavnostnih vsebin. Medtem ko je bil AirPlay 1 razbit že pred leti, smo lahko vsebino z novih naprav z iOS predvajali le napravah (npr. zvočnikih), ki jih je Apple certificiral in so podpirale dešifriranje signala AirPlay 2. Nič več.

Razbitje protokola pomeni, da lahko sedaj podporo za AirPlay 2 vgradijo katerikoli proizvajalci. Gre tudi obratno, saj lahko z Raspberryjem Pi dešifriramo vsebino in jo nato predvajamo na katerihkoli zvočnikih. S tem pa se delo še ni zaključilo. Čeprav je matematika rešena, koda v Pythonu še ni povsem nared, zato zainteresirane uporabnike prosijo še za nekaj potrpljenja. Hkrati teče tudi vzporedni projekt, kjer želijo AirPlay 2 implementirati v Rustu.

Ob tem moramo priznati, da z AirPlay 2 Apple res ni pretirano skoparil. Podporo zanj imajo najrazličnejše naprave, tudi Samsungove pametne televizije z Androidom, pa LG-jeve in Sonyjeve...

Slo-Tech - Linus Torvalds je danes presenetil s sporočilom, da se za nekaj časa umika z mesta glavnega razvijalca Linuxovega jedra, kjer je že od samega začetka Linuxa. Za odmor se je odločil iz osebnih razlogov, ki pa jih je podrobno pojasnil. "Pogledal se je v ogledalo" in ugotovil, da ima težave v odnosu do ljudi, kar mora popraviti.

Torvalds je znan po občasnih izpadih, kjer je druge programerje, ki pišejo kodo Linuxovega jedra, pa tudi ostale deležnike poslal k vragu. Večidel se je skupnost tega navadila, čeprav nihče ni bil prav zadovoljen z njegovim odnosom do ljudi. Povod za to spoznanje je bržkone zadnji zaplet z Maintainer Summitom, ko je Torvalds pozabil na termin in v tem času rezerviral dopust z družino na Škotskem. Čeprav je predlagal, da se vrh odvije brez...

Slo-Tech - Danes je izšla nova verzija Firefoxa, ki nosi že zaporedno številko 57. Čeprav Firefox izhaja v hitrem ciklu in si verzije sledijo kot po tekočem traku, je tokratna verzija nekaj posebnega. Mozilla je označuje kot največjo prelomnico v 13 letih, spremembe pa so tako velike, da so ji dali tudi posebno ime Firefox Quantum. Poglejmo, kaj je novega.

Novi Firefox je hitrejši, modernejši in vitkejši. Quantum je že nekaj časa ime za projekt predelave Firefoxovega pogona z namenom izboljšati hitrost in odzivnost. V Mozilli se pohvalijo, da je novi Firefox dvakrat hitrejši od Firefoxa izpred pol leta, ki porabi tudi precej manj pomnilnika. Po nekaterih testih naj bi pri enaki obremenitvi porabil 30 odstotkov manj pomnilnika od...

Slo-Tech - Mozillin brskalnik Firefox trenutno teče na pogonu Gecko, ki je letos dobil pomembno izboljšavo: Electrolysis je končno prinesel več procesov, tako da ima vsak zavihek svojega. S tem pa se je obdobje velikih sprememb v Firefoxu šele začelo, saj bomo prihodnje leto dobili čisto nov pogon z imenom Quantum. Res Mozilla že razvija drugi pogon Servo, ki je letos zlezel v nightly, a to je razvijalski projekt, medtem ko bomo Quantum že zelo kmalu dobili v produkcijsko verzijo.

Quantum naj bi izkoriščal moderno strojno opremo, kjer je ključna beseda paralelizem. Od pametnih telefonov do osebnih računalnikov, dandanes imajo vse naprave dve, štiri ali še več procesorskih jeder. Temu mora slediti tudi moderna programska oprema, če naj strojno učinkovito izkoristi. Pomemben vir računske...

TheNextWeb - Ključna komponenta v vsakem internetnem brskalniku je pogon, ki skrbi za dekodiranje kode in izris strani. Na namiznih računalnikih je izbira še kar pestra, dasi glavnino obvladujejo Trident (IE), WebKit (Chrome) in Gecko (Firefox), medtem ko je na androidnih napravah izbire manj. Zato ni presenetljivo, da sta Mozilla in Samsung najavila razvoj novega pogona za brskalnike na Androidu na platformi ARM. Mozilla uradno ne trdi, da gre za spopad z navezo Apple/Google na WebKitu, a se to vidi že od daleč.

Namesto tega pa pri Mozilli pravijo takole. Nov pogon z imenom Servo bo "zgrajen na sveže...