Intel - Prejšnji teden so pri Intelu pokazali tretjo generacijo UI procesorja Gaudi, s katerim želijo izkoristiti trenutek, ko na tržišču vlada pomanjkanje tovrstnih čipov.

Nvidia trenutno žanje sadove uspešnega dolgoročnega načrtovanja na področju pospeševalnikov strojnega učenja, toda na tržišču vendarle vlada pomanjkanje takšnih čipov. GPTji in sorodni veliki jezikovni modeli potrebujejo na desettisoče procesorjev, kot so A100 in H100, kar ponuja priložnost tekmecem, kot sta AMD s serijo Instinct ter Intel. Modri tabor eno vejo tehnologije razvija na grafičnem in strežniškem oddelku, z megačipi, kot je Ponte Vecchio. Toda razvoj superračunalniških platform je počasen in zahteven - tako se je podjetje denimo lani odločilo, da prekine razvoj naslednika Ponte Vecchia, Rialto Bridga, in se usmeri neposredno na generacijo zatem, Falcon Shores v letu 2025. To pomeni, da podjetje iz tega naslova ne more hitro pripraviti izdelkov, s katerimi bi odgovorilo na trenutne tržne potrebe. Toda Intel...

Slo-Tech - Novo zarjo med superračunalniki ponazarja Aurora, ki bo na novembrski lestvici najhitrejših sistemov Top500 prevzela prvo mesto. Iz laboratorija Argonne so sporočili, da je končana gradnja Aurore, ki jo je dobavil HPE. Sedaj ko je strojna oprema na svojem mestu, sledi namestitev programske, že jeseni pa bi lahko Aurora začela poizkusno obratovati.

Sestavlja jo 1,2 milijona jeder (1.189.888), ki imajo 10,9 PB pomnilnika DDR5. Vsak procesor ima 64 GB lokalnega pomnilnika, vsak GPU pa 128 GB. Pomnilnika HBM2e za CPU-je je 1,36 PB, za GPU-je pa 8,16 PB. Za shranjevanje podatkov je 230 PB prostora. V praksi je torej v Aurori 21.248 procesorjev Xeon Max iz družine Sapphire Rapids (Xeon Max 9480) ter 63.744 grafičnih kartic (Ponte Vecchio).

Pričakujejo, da bo Aurora zlahka pometla s konkurenco in zasedla prvo mesto na lestvicah. Na Top500 ima trenutni rekord 1,1 eksaflop/s (Frontier), kar bi Aurora presegla za sto odstotkov.

AMD - Pri AMDju so naznanili težko pričakovane grafične kartice serije Radeon 7000: prva člana sta RX 7900 XTX in 7900 XT, ki prispeta sredi decembra. Arhitektura RDNA 3 prinaša več zanimivosti, predvsem pa prvi čipletni dizajn v industriji igričarskih grafičnih kartic.

Navdušenci nad računalniško grafiko si lahko manejo roke, kajti novosti iz obeh uveljavljenih podjetij prinašajo precejšnje pribitke glede na prejšnjo generacijo. Geforce imajo prvi kupci že v rokah, 13. decembra pa jim bodo sledili še privrženci rdečega tabora. V AMDju so predstavili težko pričakovano arhitekturo RDNA 3 in prvi kartici na njeni osnovi, Radeona RX 7900 XTX ter 7900 XT. Prvi je vsaj na štartu najmočnejši predstavnik serije in stane 1000 dolarjev (ZDA, brez davka), drugi pa je rahlo oskubljena različica za stotaka dolarjev manj. Že spočetka naj bi bila na voljo obsežna ponudba tako referenčnih kartic kot tistih partnerskih družb. O cenejših modelih zaenkrat še ni bilo govora.



Že pred samo najavo so v...

Slo-Tech - Nvidia in AMD sta razkrila, da so jima ameriške oblasti pred kratkim prepovedale prodajo grafičnih čipov za superračunalnike na Kitajsko in v Rusijo.

Politično-trgovinski spopad med ZDA na eni strani in Kitajsko ter sedaj tudi Rusijo na drugi se ne umirja. Ravno nasprotno, saj sta ruska invazija na Ukrajino in ojačane kitajske grožnje Tajvanu v zadnjem času še prilila olje na ogenj. Posledice je mogoče med drugim videti v ukrepu, ki ga je pretekli teden razkrila Nvidia v poročilu, ki ga je oddala ameriškemu Zveznemu uradu za trg vrednostnih papirjev (SEC). V njem piše, da so ji oblasti naložile nove izvozne omejitve; natančneje, na Kitajsko in v Rusijo ne sme več prodajati modernih čipov za pospeševanje strojnega učenja. To konkretno pomeni zadnji dve generaciji GPGPU izdelkov, kot sta liniji A100 in H100. Mediji so takoj odhiteli še do AMDja, kjer so potrdili, da se s takšnim ukazom soočajo tudi sami, v njihovem primeru za družino izdelkov MI200.

Uradna razlaga ameriških organov...

AMD - V AMDju so v prezentaciji za vlagatelje razgrnili krovne načrte s svojimi družinami čipov za približno dve leti vnaprej. CPU arhitekturi Zen 4 bo seveda sledila petica, več podrobnosti pa vemo tudi o grafičnih arhitekturah RDNA in CDNA.

Na dogodkih Financial Analyst Day pri AMDju običajno postrežejo s podatki, po katerih se vlagatelji lahko približno orientirajo, kam pluje podjetje v tehničnem smislu. To pomeni vejitve družin njihovih čipov, skupaj z rabo različnih tehnologij in proizvodnih procesov, toda še vedno na precej površinski ravni. Tokrat so se lotili praktično vseh svojih naprav, začenši z osrednjimi procesorji. Po Computexu pred slabim mesecem dni vemo, da proti koncu leta prispe družina Zen 4, pri kateri bodo spričo prehoda na 5-nanometrski proizvodni proces ciljali na razmeroma visoke frekvence tudi prek 5,5 GHz. Tokrat so povedali, da naj bi izboljšave v sami arhitekturi prav tako prinesle slabih 10% pribitka k zmogljivosti, kar naj bi na koncu prineslo prek 15%...

Intel - Pri Intelu so na konferenci ISC oznanili naslednika GPGPU arhitekture Ponte Vecchio - to bo Rialto Bridge, toda kaj dosti o njem niso povedali.

V Intelu si trenutno še vedno dajejo opravka s sestavljanjem superračunalnika Aurora, ki naj bi ga pognali še letos in ki bo nosil 54.000 procesorjev Ponte Vecchio, kar je najnovejša GPGPU arhitektura iz modrega tabora. Pri nameri, da bi napravili prvi eksaflopni superračunalnik, so jih pri AMDju z napravo Frontier nedavno malce prehiteli, toda večna tekma se nadaljuje, kajti na superračunalniški konferenci ISC 2022 v Hamburgu je bil na redu naslednik Ponte Vecchia, ki tudi nosi ime italijanskega mostu, tokrat Rialta. Prispel naj bi ne prej kot koncem prihodnjega leta, precej verjetneje pa še pozneje. O njem žal prav veliko še ne vemo; namesto 128 računskih enot v PV jih bo nosil 160, verjetno bo uporabljal pomnilnik HBM3 in bo napravljen tudi v za generacijo novejših proizvodnih procesih. Ponte Vecchio je čip, v katerem je Intel združil...

AnandTech - Intel je na konferenci Supercomputing razkril veliko preostalih skrivnosti o sestavi superračunalnika Aurora, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto in cilja na hitrostno krono.

Zgodba superračunalnika Aurora se kot jara kača vije skozi preteklo desetletje in v mnogočem ponazarja Intelove tegobe z razvojem grafičnih čipov. Napovedali so ga leta 2015, in sicer naj bi s podporo ameriškega ministrstva za energetiko nastal v Argonne National Laboratoryju ter prvotno dosegal hitrost slabih 200 petaflopov. Nato se je z zamiranjem Intelove GPGPU tehnologije Xeon Phi izid vse bolj odmikal. Ob napovedi prihajajoče GPGPU arhitekture Ponte Vecchio so izid postavili v leto 2021, predvideno zmogljivost pa povečali na eksaflop. Zaradi pandemije in težav s proizvodnjo so morali prestaviti tudi ta datum, tako trenutno velja, da bo Aurora izgotovljena nekje v drugi polovici prihodnjega leta. Toda po novem je pošteno povečana tudi tarčna hitrost, ki naj bi presegla dva eksaflopa in tako prehitela...

AMD - V AMDju so pokazali svojo bržkone najbolj ambiciozno serijo izdelkov za superračunalnike doslej, linijo GPGPU čipov Instinct MI200, na arhitekturi CDNA2, ki bo jedro prvega ameriškega eksaflopnega superračunalnika, Frontier.

Nvidia se je v preteklem desetletju s teslami in sorodnimi izdelki dobro utrdila na področju grafičnih čipov za splošno računanje (GPGPU) za oblak ter superračunalnike. Toda oba glavna procesorska tekmeca, Intel in AMD, se vztrajno dvigata. Prvi prihaja na prizorišče s čipi Ponte Vecchio, ki so osnova nastajajočega superračunalnika Aurora. AMD pa je po vzoru grafične arhitekture RDNA2 za domače uporabnike, kjer je Nvidio že skoraj dohitel, sedaj predstavil CDNA2, s katero namerava hoditi tekmecu v zelje še v superračunalniškem, oziroma strežniškem segmentu. Na tej zasnovi so zgrajeni izdelki z nalepko Instinct MI200, ki bodo na voljo v prvih mesecih prihodnjega leta; že sedaj pa podjetje z njimi izpolnjuje naročilo za ameriško ministrstvo za energetiko, ki v...

Intel - V Intelu so na dogodku Intel Architecture Day 2021 razkrili nekaj več podrobnosti o prihajajočih grafičnih čipih arhitekture Alchemist, pokazali pa so tudi svojo različico superločljivosti, ki nosi ime XeSS.

Prejšnji teden so v Intelu pognali oglaševalsko mašinerijo v pripravi na lansiranje svojih prvih zmogljivih grafičnih kartic za domače uporabnike. Te bodo nosile ime Intel Arc in prispejo nekje do marca prihodnje leto, prva različica pa bo zgrajena na arhitekturi Alchemist, ki smo jo pred tem poznali pod kodnim imenom DG2. Konec tedna pa je podjetje na strokovno-novinarskem dogodku Intel Architecture Day 2021 ponudilo nekaj več tehničnih detajlov o Alchemistu in lastni izvedbi tehnologije superločljivosti, ki bo očitno zelo pomemben element. Vseh podrobnosti o arhitekturi še vedno ne vemo, ker je do izida še vsaj pol leta in bodo z njimi "po kapljicah" vzdrževali medijsko navzočnost, toda videli smo kar nekaj zanimivosti.

Osnovni element v Intelovih grafičnih čipih je bil...

Slo-Tech - AMD je predstavil naslednjo generacijo izdelkov iz svoje linije grafičnih čipov za splošno računanje Instinct, MI100, ki je prva na temelju arhitekture CDNA. Tudi Nvidia je po le šestih mesecih prenovila Ampere A100 in naznanila implementacijo v obliki delovne postaje, DGX Station A100.

Medtem ko ima AMDjeva grafična arhitekturna paradigma za poganjanje iger naziv RDNA(2), se tista za GPGPU imenuje CDNA in jo je podjetje predstavilo letošnjega marca. Gre za prve rešitve za compute na temelju arhitekture Navi, s katerimi želi AMD mešati štrene Nvidiji tudi v superračunalnikih. Zeleni so spričo razširjenosti Tesel in priljubljenosti ter optimiziranosti programske platforme CUDA tam zelo dobro vkopani, toda dejavnik, na katerega se AMD lahko opre, je tudi tu uspeh njihovih strežniških procesorjev EPYC, kar je dobro vidno v novi generaciji GPGPU čipov, Instinct MI100. Ena od njenih odlik je denimo raba druge generacije vodila Infinity Fabric, ki MI100 omogoča elegantno delitev...

ZDNet - Intel je včeraj v Denverju predstavil novo družino grafičnih čipov Ponte Vecchio, ki bodo zgrajeni v 7-nm tehnologiji in bodo nared prihodnje leto. Čipi iz te družine bodo namenjeni v glavnem superračunalnikom (HPC) in umetni inteligenci (AI). Zategadelj bo šlo za diskretne čipe, ki bodo zmogli računanje s števili s plavajočo vejico tudi v dvojni natančnosti. S tem bo Intel neposredno tekmoval z Nvidiino serijo Tesla in AMD-jevim Radeon Instinctom. Intel čaka tu trdo delo, saj ima trenutno Nvidia prepričljivo prednost na trgu HPC in AI.

Nasploh bo Ponte Vecchio prvi Intelov komercialni čip, ki bo zgrajen v 7-nm tehnologiji. Uporabljal bo tehnologijo Multi-Chip Module (MCM), kar pomeni, da bomo namesto monolitnega čipa imeli več hitro povezanih čipletov (chiplet), ki imajo vsaj nekaj jeder. Čipi bodo uporabljali 3D-zlaganje komponent (Foveros) in HBM (High Bandwidth Memory). CXL (Compute Express Link) bo deloval prek PCIe 5.0. Intel se torej hvali, da bo arhitektura Ponte Vecchio...

AnandTech - Skladno z napovedmi je AMDjeva šefica Lisa Su na uvodni tiskovki letošnjega sejma Computex najavila tretjo generacijo centralnih procesorjev Ryzen, oziroma prve izdelke na težko pričakovani arhitekturi Zen 2, ter obenem ponudila še hiter vpogled v prihajajoče Radeone serije RX 5000. Novosti se lahko v trgovinah zares nadejamo že v prvi polovici julija, kot se je šušljalo, in to pri cenah ter zmogljivostih, ki vodilnim pri Intelu ne bodo dale spati.

V začetku maja je družba Advanced Micro Devices praznovala okroglo petdeseto obletnico in srečanje z abrahamom so počastili na za uporabnike najboljši možni način - s serijo udarnih najav na sejmu Computex v Tajpeju, ki odločno mečejo rokavico v smeri Intela in Nvidie. (Za tiste bolj hiteče še skrajšan posnetek.)...

AnandTech - Pri Intelu so na letošnjem srečanju z vlagatelji razložili, kako nameravajo izdelovati čipe do leta 2023. Tema je še posebno zanimiva zaradi preteklih Intelovih težav z 10-nanometrsko proizvodnjo in podjetje posledično načrtuje kopico notranjih optimizacijskih faz tako za 10- kot 7-nanometrski proces.

Pred davnimi šestimi leti nam je Intel optimistično obljubljal prve čipe na 10-nanometrski tehnologiji že za leto 2016, toda njihova množična proizvodnja je v resnici zaživela šele letos. V firmi zresnjeno priznavajo, da je bil načrt prezapleten, saj je vključeval preveč nepreverjenih pristopov; posledično so bili cilji razvojnih ekip preslabo definirani in proces pomanjkljivo voden. Menijo, da so se iz polomije naučili dovolj, da bo prehod na 7 nanometrov...