Slo-Tech - Medtem ko voda obstaja v treh agregatnih stanjih, je njeno trdno agregatno stanje - led - v resnici pisana druščina različnih oblik. Ne poznamo le ene vrste ledu, temveč dvajset vrst kristaliničnega ledu in še tri vrste amorfnega. Raziskovalci z Univerze v Las Vegasu v Nevadi (UNLV) so odkrili še enaindvajseto vrsto kristaliničnega ledu, ki se podobno kot preostale nenavadne vrste pojavi v ekstremnih pogojih, o čemer pišejo v Physical Review B. Da snov obstoji v več oblikah, ni nič neobičajnega. Grafit in diamant sta verjetno najbolj brutalna primera alotropije, a tudi pri spojinah primerov ne manjka.

Pri ledu pa je ta pojav še bolj izrazit in raziskan, dasiravno na praktično življenje pomembnega vpliva nima, saj je ves človeku dostopen led v obliki I_h. Tudi zato odkrivanje raznoraznih eksotičnih oblik ledu ni tako zelo redko, saj so jih do danes odkrili že dvajset, če so vzorce vode dovolj stiskali, hladili, segrevali ali kako drugače mesarili. Nova oblika, ki so jo odkrili na...

Slo-Tech - Vodo sicer poznamo v treh agregatnih stanjih, a njen fazni diagram je mnogo zanimivejši. Led, čeprav je na Zemlji skoraj izključno v eni obliki, ni en sam, temveč odvisno od pogojev obstaja v skoraj dvajsetih različnih oblikah, večinoma kristaliničnih. Raziskovalci z Univerze v Chicagu in Nacionalnega laboratorija Argonne pa so sedaj podrobneje opisali še eno novo obliko ledu. Superionski led obstaja pri visokih temperaturah in tlakih, v naravi pa najverjetneje v središču Neptuna in Urana.

O odkritju pišejo v novi številki revije Nature Physics. Raziskovalci so z eksperimentalnimi metodami rentgenske difrakcije pri visokih temperaturi in tlaku in spektroskopskimi meritvami pokazali, da superionski led resnično obstaja, s čimer so potrdili opažanja iz leta 2019. Superionski led oziroma faza XVIII sestavlja rešetka kisikovih atomov, okrog katerih se prosto gibljejo vodikovi atomi. To se zgodi zaradi visokih tlaka in temperature.

V zadnji raziskavi so vodo močno stisnili v diamantni...

Nature - Ameriški znanstveniki so naposled poskrbeli za dolgo želeno odkritje snovi, ki elektriko brez upora prevaja pri za človeka normalnih temperaturah, saj spojina vodika, ogljika in žvepla to zmore pri skoraj petnajstih stopinjah Celzija. Dogodek rahlo kazi dejstvo, da odkritje ne bo kmalu praktično uporabno, saj so morali v zameno tlak dvigniti na več milijonov barov, kar otežuje tudi razlago, kaj nastala snov sploh je. Toda kljub temu gre za zgodovinski znanstveni dosežek.

Superprevodnost pri sobni temperaturi je eden tistih tehnoloških svetih gralov, ki obljubljajo prelomne nove iznajdbe in zmogljivosti. Takšna lastnost bi znatno olajšala in pocenila prenos električne energije ter povzročila množičen prodor naprav, ki so trenutno drage in zapletene - na primer lebdečih vlakov, naprednih medicinskih diagnostičnih skenerjev in supermočnih magnetov. Pojav superprevodnosti - električnega toka brez upora - je že od odkritja pred več kot stotimi leti vezan na zelo nizke temperature, ki...

Slo-Tech - Sredi minulega meseca se je na spletnem arhivu znanstvenih člankov s širšega področja fizike (arXiv) znašel članek dveh indijskih znanstvenikov, ki opisujeta, kako sta odkrila material, ki je superprevoden pri običajni temperaturi. Sestavek še ni recenziran (peer review) in objavljen v kakšnih reviji, a v fiziki je običajno, da so prve verzije člankov dostopne na arXivu. Raziskovalca trdita, da sta uspela pri normalnem tlaku in temperaturah -37 °C (kar je za superprevodnike izredno visoko in praktično sobna temperatura) v superprevodno stanje spraviti vzorce iz zlitine srebra in zlata. Če bo odkritje potrjeno, bo to eno največjih odkritij fizike in revolucija na področju materialov in...

Science Magazine - Kot kovine v kemiji poimenujemo snovi, ki imajo delokaliziran elektronski oblak, dobro toplotno in električno prevodnost ter kovinski sijaj. Nekoliko manj znano pa je dejstvo, da lahko kovinsko obliko zavzamejo tudi klasične nekovine, če jih izpostavimo zadostnemu tlaku in dovolj nizki temperaturi. Ogljikove nanocevke ali žveplo pod visokim tlakom sta tipična primera spojin, ki sta kovinska. Že osem desetletij pa znanstveniki poizkušajo pripraviti kovinski vodik, ki so ga teoretični izračuni napovedali davnega leta 1935. Sedaj jim je končno uspelo, trdita Ranga Dias in Isaac Silvera s Harvarda, čeprav v stroki o tem še ni soglasja.

Trden kovinski vodik naj bi imel po napovedih številne zanimive lastnosti, in sicer...

Nobelove nagrade - Švedska akademija znanost je sporočila, da letošnjo Nobelovo nagrado za dosežke na področju fizike prejmejo britanski fiziki David J. Thouless (polovico nagrade), Duncan Haldane in John M. Kosterlitz (vsak četrtino) za teoretična odkritja topoloških faznih prehodov in topoloških faz snovi. Ta Nobelova nagrada ima tudi bežen slovenski priokus, saj je v Londonu rojen Duncan Hadane po materi Slovenec.

Thouless, Haldane in Kosterlitz raziskujejo nenavadna stanja snovi, kamor sodijo na primer superprevodniki, superfluidne tekočine in tanki magnetni filmi. Agregatnih stanj, kakor jih po nemškem zgledu nekoliko neposrečeno imenujemo v slovenščini, je v osnovi pet: poleg plinastega, kapljevinastega in trdnega ne smemo pozabiti še na plazmo pri visokih temperaturah in Bose-Einsteinov...

Slo-Tech - Raziskovalci z Inštituta Maxa Plancka za kemijo v nemškem Mainzu so odkrili, da žveplovi hidrid SH_n izkazujejo superprevodnost do temperature 190 K oziroma -83 °C, kar je absolutni rekord. Manjša težava je le, da so morali za dosego tega rekorda tlak zvišati na 150 GPa, kar je približno 1.500.000-krat več kot na Zemljinem površju. A odkritje ima kljub temu velik fizikalni pomen.

Ko so leta 1911 odkrili superprevodnost, so bili nad učinkom osupli,...