Ars Technica - Kalifornijsko sodišče ni ugodilo tožnikom, ki jih predstavlja več združenj ameriških telekomov in donedavna tudi pravosodno ministrstvo, ki so od sodišča zahtevali, naj izda začasno odredbo in zaustavi uveljavitev zakona, ki bi v tej zvezni državi znova vzpostavil nevtralnost spleta. Primer s to odločitvijo seveda še ni zaključen, bo pa do končne odločitve veljal zakon, ki telekomom prepoveduje selektivno prilagajanje spletnega prometa.

Internet je bil v ZDA od leta 2015 opredeljen kot javna storitev, ki je ponudniki niso smeli omejevati ali prioritizirati po področjih. A tako nevtralnost je leta 2017 ukinila Trumpova administracija oz. Federal Communications Commission (FCC) in odtlej so ponudniki lahko podatkovne pipice privijali in odvijali kot se jim je zazdelo. Toda Kalifornija je o tem leto dni pozneje sprejela svoj zakon, ki pa so ga s tožbami pred sodiščem v nekaj urah napadli American Cable Association, CTIA-The Wireless Association, NCTA-The Internet & Television...

Ars Technica - Preden je konec leta 2017 ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) s preglasovanjem 3-2 razveljavila internetno nevtralnost, je potekalo posvetovanje z javnostjo. Prek spleta je bilo oddanih več kot 22 milijonov komentarjev, ki so z rahlo podprli odpravo internetne nevtralnosti. Toda poznejše preiskave so pokazale, da je šlo za manipulacijo, saj naj bi bila velika večina komentarjev lažnih. Študija, ki so jo izvedli na Stanfordu, je na primer ugotovila, da je bilo 99,7 odstotka pristnih komentarjev za ohranitev internetne nevtralnosti.

The New York Times je v preiskovanju vztrajal. Najprej so od FCC z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja želeli dobiti, od kod so bili oddani komentarji. Ker FCC teh podatkov ni izročil, češ da bi to predstavljalo poseg v zasebnost komentatorjev (čeprav so bili pred oddajo mnenja seznanjeni, da bo njihovo ime javno objavljeno) in da je naloga preveč obsežna, jih je časnik tožil. Sedaj je sodišče pritrdilo The New York Timesu, ni...

Bloomberg - Potem ko je ameriška Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) lani de facto ukinila nevtralnost interneta v ZDA, v medije počasi kapljajo posledice te odločitve. Prve žrtve so bili tako kalifornijski gasilci. Zdaj pa so raziskovalci Northeastern University ter University of Massachusetts s pomočjo Davida Choffnesa, avtorja aplikacije Wehe za merjenje spletnega prometa, dokazali, da so pravzaprav resnične žrtve ukrepa - pretočne video storitve.

Wehe, ki si ga je namestilo že prek 100.000 uporabnikov je namreč s primerjanjem pretoka pokazal, da so veliki ameriški ponudniki nekatrim aplikacijam oz. storitvam pipico priprli bolj kot drugim. Kar je v državah z uzakonjeno nevtralnostjo interenta prepovedano. T. i. diferenciacija se najpogosteje zgodila YouTubu, za njim pa še storitvam kot so Netflix, Amazon Prime...

Slo-Tech - Zvezno prizivno sodišče je odločilo, da ne bo ponovno razsojalo o pravici ameriških oblasti, da od ameriških podjetij zahtevajo izročitev uporabniških podatkov, ki so fizično izven ZDA. Julija lani je Microsoftu uspela pomembna zmaga proti pravosodnemu ministrstvu, ki je bilo pridobilo sodno odredbo za izročitev uporabniških podatkov, ki jih je imel Microsoft na irskih strežnikih. Po pritožbi je prizivno sodišče odločilo, da od Microsofta ni mogoče zahtevati teh podatkov. Pravosodno ministrstvo je zahtevalo ponovno sojenje pred velikim senatom, ki pa ga ne bo. Edina možnost za spremembo razsodbe ostaja vrhovno sodišče.

Spomnimo, da je Microsoft v preiskavi v zvezi s prometom z mamili dobil sodno odredbo po zakonu Stored Communications Act. Tožilstvu bi bil moral izročiti...

Electronic Frontier Fundation - O prahu, ki ga je v drugi polovici lanskega leta dvignila organizacija WikiLeaks, je bilo na Slo-Techu že veliko napisano. Ameriška vlada in politika sta napovedali povračilne ukrepe na celi črti, od blokade domene, zamrznitve PayPal in bančnega računa, pa kazenskega pregona, pa sprememb zakonodaje, da bi bil pregon sploh možen. Seveda so se lotili tudi socialnih omrežij, ki jih WikiLeaks s pridom uporablja za razširjanje informacij.

Kot je v začetku januarja zapisal Washington Post, je ameriško pravosodno ministrstvo že lanskega decembra pridobilo sodno odredbo zoper upravitelje omrežja Twitter, in sicer za prometne in druge podatke uporabnikov Juliana Assangea, domnevnega žvižgača Bradley Manninga ter pomembnejših...

Ars Technica - V ameriškem Senatu so včeraj razpravljali o osnutku zakona Combating Online Infringement and Counterfeits Act, s katerim bodo poizkušali zajeziti delovanje strani s piratskim blagom. Zakonski osnutek predvideva močno orožje tudi za boj proti stranem, ki ne domujejo v ZDA, saj bi pravosodno ministrstvo po novem lahko od zveznega sodišča zahtevalo sodno odredbo, ki bi od registrarja domene terjala prenehanje preusmerjanja zahtevkov do strani. Tako bi vsi obiskovalci dobili napako Stran je nedosegljiva 404, četudi bi stran povsem normalno obratovala.

Ali bo zakonski osnutek sprejet, še ni mogoče reči. Pred dvema letoma so poizkušali sprejeti podoben zakon, ki je tudi uvedel funkcijo koordinatorja za uveljavljanje intelektualne lastnine, a je takrat Busheva administracija zagrozila s predsedniškim vetom, če ne bi sedaj znova aktualnih pooblastil pravosodnemu ministrstvu takrat odvzeli. RIAA in MPAA seveda podpirata predlog; med drugim tudi zato, ker bi jima sedaj pravosodno...