Slo-Tech - Iz podjetij Blue Origin in Lunar Resources so sporočili, da že rutinsko izdelujejo sončne celice iz simuliranega regolita, kar je prva resna stopnica na poti do proizvodnje teh naprav na samem Mesecu.

Nasin program vrnitve astronavtov na Luno, Artemis, je bistveno ambicioznejši od programa Apollo pred pol stoletja, in sicer v nameri, da na našem naravnem satelitu človek postavi stalne postojanke, ki bodo obenem še pilotski preizkusi takšnih vesoljskih naselbin drugod po našem osončju, predvsem na Marsu. Ker bi bilo skrajno neekonomično vse mogoče vire za delovanje takšnih vesoljskih postaj prinašati z Zemlje, v Nasi pod okriljem programa ISRU (in-situ resource utilization) razvijajo tehnologije, ki bi omogočile proizvodnjo čim več koristnih surovin in dobrin iz snovi, ki so prisotne na licu mesta. Precej daleč so denimo programi ustvarjanja kisika na Marsu ali pa gradnje stavb iz Luninega peska - regolita. Ta zelo fin pesek poleg lastnosti, da se rad zaje v vse mogoče pore in...

NASA - Ameriška vesoljska agencija je objavila prve podatke o najnovejšem preizkusu napihljivega toplotnega ščita LOFTID, ki ga je bila opravila 10. novembra. Tehnološki demonstrator premera 6 metrov je pomembna stopnica na poti do rešitev, ki jih bomo lahko uporabljali tako na Zemlji kot Marsu.

Ker sta prostor in masa na vesoljskih plovilih hudo omejeni dobrini, velika večina človeških naprav na nebesnih telesih za varen pristanek upočasnjuje (tudi) s pomočjo trenja ob padcu skozi atmosfero. Potovanje z več 10.000 kilometri na uro skozi Zemljino ozračje povzroča visoke fizične in toplotne obremenitve, pri katerih se temperatura povzpne na več tisoč stopinj Celzija, zato naprave zaščitimo s toplotnimi ščiti. Ti so v grobem dveh vrst; pri ablativnih, kakršne so uporabljali na kapsulah Apollo in trenutno Dragonih, se njihov material uparja in tako odnaša energijo proč, medtem ko so keramični kompoziti z raketoplanov Space Shuttle toploto zadrževali na zunanji strani zaščitne plasti, kjer...

Slo-Tech - NASA je danes odpovedala prvi preizkusni polet rakete SLS, ker so imeli pri polnjenju rakete z gorivom in pripravo potisnikov več težav, ki jih niso mogli hitro odpraviti. SLS (Space Launch System) bi bil moral poleteti brez posadke na trajektoriji proti Mesecu. NASA ima naslednje okno za izstrelitev sicer že v petek ob 18.48 po slovenskem času, a ga bo uporabila le, če bodo dotlej natančno prepoznali vzrok težave in ga odpravili.

Današnjo izstrelitev so zaustavili ob 13.10 po slovenskem času, kasneje pa so jo odpovedali. Težave je povzročal motor v tretjem potisniku (RS-25), ki ga niso mogli zadosti ohladiti in mu stabilizirati temperature na -253 °C. Težavo s potisnikom so imeli že med zadnjo vajo, zato tokratna odpoved ni popolno presenečenje. Tedaj je šlo za puščanje vodika, kar so odpravili.

Orion in SLS za zdaj ostajata varno na Zemlji, medtem ko inženirji iščejo vzrok za neuspeh. Direktor Bill Nelson je dejal, da NASA ne izstreljuje, dokler ni vse v okviru normalnih...

NASA - V drugem poskusu je rover Perseverance pridobil prvi vzorec s tal Rdečega planeta, namenjen kasnejšemu transportu na Zemljo. Prvi se je pred mesecem dni izjalovil zaradi sipkega materiala.

Nasino marsovsko robotsko vozilo Perseverance ima na odpravi široko paleto nalog; med osrednjimi je raziskovanje morebitnih sledov življenja v kraterju Jezero, toda poleg tega nosi s seboj letečega kompanjona, helikopterčka Ingenuity, za povrh pa se je prejšnji mesec lotilo še projekta, katerega sadove utegnemo užiti šele čez dobro desetletje. Gre za rudarjenje vzorcev marsovskih tal, ki so namenjeni vrnitvi na Zemljo. Slednje naj bi omogočila šele ena prihodnjih odprav, Mars sample-return mission, v kombinirani režiji Nase in Ese. Širokopotezni načrt predvideva, da bi Američani leta 2026 izstrelili odpravo z novim roverjem, ki bi dve leti pozneje pristal na Marsu, zbral na kup nakopani material ter ga pripeljal do rakete v pristajalniku, ki bi ga leta 2029 izstrelila v Marsovo orbito. Tam bi ga...

NASA - Ameriška vesoljska agencija se je namenila po štirih desetletjih zopet obiskati Venero. Izbranca aktualne faze programa Discovery sta namreč odpravi DAVINCI+ in VERITAS, ki bosta obe predvidoma proti koncu desetletja poleteli proti peklenski sosedi.

Venera je Zemlji najbližji sosednji planet. Toda zadnjo odpravo s strani Američanov je videla leta 1989, ko je raketoplan Atlantis proti njej poslal sondo Magellan. Šlo je za orbiter, medtem ko so v samo atmosfero Venere pri Nasi pokukali še dlje nazaj, s sondo Pioneer 13 leta 1978. Vse odtlej je bila vroča soseda v Nasinem proračunu močno zanemarjena; nekaj več pozornosti je prejela s strani Evropejcev in Japoncev, s sondama Venus Express leta 2005 in Akatsuki deset let pozneje. Vse od Magellana so zagrizene ekipe znotraj Nase skušale prodreti z različnimi iniciativami, toda vodstvo je raje pogledovalo proti Marsu. Razlogi so v bistvu očitni: Venera je še za stopnjo bolj neprijazno okolje od marsovske pustinje, saj tam vladajo...

NASA - Eksperiment MOXIE, ki ga je s seboj nedavno prinesel rover Perseverance, je uspešno ustvaril prvi umetni kisik na Rdečem planetu. Količina je sicer še zelo majhna, toda gre za podvig, ki je eden od temeljev za stalnejše človeške postojanke na Marsu.

Rover Perseverance ima na Marsu resda poglavitno nalogo iskati organske spojine, toda s seboj tovori tudi zbir visoko eksperimentalnih umotvorov. Helikopterček Ingenuity smo prvič v akciji videli v začetku preteklega tedna, konec tedna pa je bil na vrsti MOXIE, oziroma Mars Oxygen In-Situ Resource Utilization Experiment - za pošten opekač velika naprava za sintezo kisika iz ogljikovega dioksida. Deluje po elektrokemičnem principu, ki bi ga še najlažje ponazorili kot "obratno gorivno celico". Marsovski zrak se po zajetju in filtraciji najprej hidravlično stisne na približno en bar. Sledi segretje na 800 stopinj Celzija, nakar se CO₂ elektrokemično loči na CO in O, ki se nabere na anodi v obliki plinastega O₂. Zaradi visoke delovne...

NASA - Dobrih 117 let po prvem poletu bratov Wright je človeštvu uspel podoben mejnik na drugem planetu. Helikopter Ingenuity, ki je na Mars prispel februarja, bi bil moral poleteti že pred tednom dni, a so zaradi težav v testni sekvenci odpovedali polet. Danes pa je šlo brez težav in Ingenuity je na Marsu letel 40 sekund, kar je primerljivo z letalom bratov Wright, ki je prvikrat letelo 12 sekund, najdlje v tem istem dnevu pa slabo minuto. Primerjav z bratoma Wright se je zavedala tudi NASA, zato ima Ingenuity dober kvadratni centimeter velik kos muslina s tega prvega letala. Ob tem moramo biti pošteni in povedati, da plovila so v tujih atmosferah že plula, denimo baloni v misijah Vega 1 in Vega 2 na Veneri. Ingenuity pa je prvi kontroliran polet s tujega planeta na tujem planetu.

Danes ob 9.34 po slovenskem času je Ingenuity zavrtel zavrtel elise z 2400 vrtljaji na minuto in se dvignil tri metre visoko. Potem je lebdel nekaj sekund, se obrnil za 90 sekund in varno pristal, tako da je...

Slo-Tech - Helikopter Ingenuity, ki ga je na Mars pripeljal rover Perseverance, bo na svoj krstni polet še malo počakal. Načrtovan je bil za danes, a se je včeraj pozno zvečer NASA odločila, da polet prestavi. Prvi možni termin za polet je sreda, morda pa ga bodo izvedli še pozneje, če bodo meritve tako pokazale. In kaj se je zgodilo? NASA zagotavlja, da je z Ingenuityjem vse v najlepšem redu, le nekaj neobičajnosti so zaznali pri testiranju.

Med testiranjem bi se bile morale elise zavrteti s frekvenco 2400 obratov na minuto, kar bo obratovalna hitrost. Toda med testom rotorja se je zaporedje testov prekinilo, ker se je iztekel varovalni števec (watchdog timer) med prehodom iz pripravljalnega (pre-flight) v letalni (flight) način. Po domače povedano je eden izmed testov spodletel, zato se je cel postopek ustavil, inženirji pa sedaj ugotavljajo, kaj je šlo narobe. Test pri nizkih obratih, to je 50 obratov na minuto, je bil helikopter preživel. Prav tako je preživel tudi mrzlo noč na Marsu, ko...

Slo-Tech - Rover Perserverance, ki je v četrtek zvečer pristal na Marsu, ima tudi majhen helikopter (bolj podoben je sicer dronu) Ingenuity. Ta je že poklical domov na Zemljo in sporočil, da mu nič ne manjka, torej bo v naslednjih 30 dneh opravil vsaj en polet - tak je načrt. Ta sicer ne bo nič spektakularnega, sej se bo zgolj odlepil od roverja, lebdel 20-30 sekund nekaj metrov nad tlemi, in pristal. A vseeno bo to izjemen dosežek - to bo prvi polet na Marsu, kjer je atmosfera 0,6 odstotka zemeljske.

Zanimiv podatek pa je razkril Nasin inženir Tim Canham v intervjuju za IEEE: na Marsu je več računalnikov, ki jih poganja Linux, kot tistih z Windows. Slednjih je v resnici nič, Ingenuity pa je prvi kos, na katerem teče Linux. To seveda ni prvi računalnik na Marsu, a doslej so ti uporabljali namenske operacijske sisteme, večinoma podjetja Wind River Systems. Tudi Perserverance ima Wind Riverjev VxWorks.

Ingenuity pa poganja procesor Snapdragon 801, za katerega Wind River nima primernega...

Slo-Tech - Če bo šlo vse po načrtih, bo danes ob 21.48 po slovenskem času v Marsovo atmosfero vstopil rover Perseverance, ki je na poti od lanskega julija. V orbito se ne bo utirjal, temveč jo bo takoj mahnil proti površju, ki bi se ga moral dotakniti sedem minut pozneje. Ta čas, poimenovan tudi sedem minut groze, sta plovilo in rover v največji nevarnosti, da se ponesrečita. Doslej je uspela približno polovica pristankov. Na Marsu je namreč pristati zelo težko. Pristanek bo možno spremljati v živo. (Navedeni časi vključujejo zamik signala, ki z Marsa do Zemlje trenutno potuje okrog 11 minut.)

Na planetih z gosto atmosfero, ko na primer na Zemlji, se pristane preprosto s padalom. Na planetih brez atmosfere, se zavira s potisniki. Mars pa je ravno nekje vmes, tako da je atmosfera preredka, da bi padala dovolj upočasnila telo, hkrati pa dovolj gosta, da jo je treba upoštevati in poskrbeti, da trenje ne povzroči škode. Za zaviranje se uporabijo toplotni ščiti in padalo, na koncu pa se vključijo...

Slo-Tech - Danes ponoči bomo lahko tudi iz naših krajev lahko opazovali delni Lunin mrk, saj bo Mesec potoval skozi Zemljino senco. Luna ne bo s celotno ploskvico v Zemljini senci, ampak bo večji del v resnici prešel le skozi polsenco. Mrk bo zato eden krajših, zakrite (v senci) pa bo največ 0,3 odstotka Lunine ploskve. Kljub temu se bo Luna opazno potemnila, saj bo cela v Zemljini polsenci.

Mrk se bo začel ob 20.03 uri po našem času, ko bo Luna vstopila v polsenco, vrh bo dosegel okrog 22.07 ure, končal pa se bo dvanajst minut čez polnoč. Luna danes vzide že ob 19.55, tako da bomo lahko iz Slovenije spremljali celoten mrk.

...

NASA - Danes zvečer ob 21.47 uri po našem času bo ameriška vesoljska agencija NASA z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v orbito poslala raketoplan Endeavour. Misija STS-134 bo predzadnja misija raketoplanov Space Shuttle v zgodovini in poslednji polet raketoplana Endeavour.

Endeavour bo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) peljal raziskovalni modul Alpha Magnetic Spectrometer, to je detektor delcev z velikim magnetom za iskanje antimaterije in izvor ter strukturo temne snovi, in ExPRESS Logistics Carrier, ki bo imel vrsto rezervnih delov za strukture na ISS. Misija bo trajala predvidoma 14 dni, saj je povratek načrtovan za 13. maj ob 15.28 po našem času. V teh dveh tednih bodo astronavti izvedli štiri vesoljske sprehode,...

NASA - Ameriška vesoljska agencija NASA bo danes ob 22.50 uri z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslala raketoplan Discovery na misijo STS-133. Med 11 dni trajajočo misijo bo raketoplan na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) zadnjikrat pripeljal večnamenski logistični modul Leonardo, ki je bil prilagojen, da bo trajno ostal na ISS. Druga oprema so še ExPRESS Logistics Carrier 4,

Slo-Tech - Ruski projekt Mars-500, ki traja od 3. junija 2010, ko so šest prostovoljcev za 520 dni zaprli v model vesoljske ladje velikosti 550 kubičnih metrov, je včeraj dosegel vrh. Šesterica je namreč po 250 dneh potovanja uspešno simulirala pristanek na Marsu, s čimer so končali prvi del misije.

Na površju Marsu bodo navidezno ostali do 23. februarja, tako da bodo skupno na Marsu ali v njegovi orbiti 30 dni. V tem času bodo izvedli trije prostovoljci, ki so bili določeni za pristanek in so sedaj zaprti v posebnem delu ladje, izvedli tri sprehode po površju. Medtem jih druga trojica čaka v drugem delu habitata, ki simulira vesoljsko ladjo, ki je ostala v orbiti.

Po obisku...

NASA - Vsako leto znova lahko čestitamo NASI, saj njihova roverja še vedno predeta na Marsu in na Zemljo pošiljata podatke. Prvi rover Spirit je na Rdečem planetu pristal 4. januarja 2004, Opportunity pa mu je sledil tri mesece pozneje. Načrtovano trajanje misije je bilo tri mesece, a sedem let pozneje misija še traja.

Spirit se je sicer leta 2009 pogreznil v mehak pesek in se od tedaj ne premika več. Toda kljub temu je še lep čas posredoval na Zemljo koristne podatke, dokler ni lani 22. marca utihnil. Na predelu Marsa, kjer se je zataknil v neugodni legi, je namreč trenutno zima, zato roverju...