Slo-Tech - Največja ameriška zavarovalnica State Farm je sporočila, da v Kaliforniji ne bo več možno skleniti zavarovanja stanovanja, ker to ni več ekonomsko upravičeno. Eden glavnih razlogov je čedalje več naravnih katastrof, ki so v tej zvezni državi zaradi globalnega segrevanja intenzivnejše od povprečja.

V Kaliforniji je bilo leta 2022 kar 7490 gozdnih požarov, kar je več kot leto pred tem. To sicer ni absolutni rekord, je pa del 40-letnega trenda povečevanja števila in obsega požarov. Kalifornija je med deli ZDA (in tudi sveta), na katere podnebne spremembe najmočneje vplivajo, in sicer na področju poplav, erozije, gozdnih požarov, kmetijstva, preskrbe z vodo in uničenja naravnih habitatov. Med prvimi, ki si to izračunajo v dolarjih, so seveda zavarovalnice. Iz State Farm so zato sporočili, da so se tako odločili zaradi povečanih stroškov gradnje, strmo naraščajoče izpostavljenosti katastrofam in težav s pozavarovanjem. Tiskovni predstavnik je povzel, da State Farm ne more vplivati na...

Slo-Tech - Twitter se je odločil prepovedati oglaševanje vsebin, ki promoviranje zanikanje podnebnih sprememb, da bi omejil širjenje teh vsebin. Nova politika ne dovoljuje oglasov, ki nasprotujejo znanstvenemu konsenzu o podnebnih spremembah in človekovi odgovornosti zanje, s čimer se bodo ti oglasi uvrstili v isto kategorijo kakor nasilje, osebni napadi in obscenosti - vse to je nedovoljeno. Twitter se sklicuje na zadnje poročilo IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) pri Združenih narodih pri presoji, kateri oglasi kršijo pravila.

Podjetje je dejalo, da zanikanje podnebnih sprememb ne more biti monetizirano na platformi, zavajajoči oglasi pa ne bi smeli odmikati resnih razprav o podnebni krizi. Spremembo so najavili včeraj na dan Zemlje. Twitterjeva odločitev sovpada z ugotovitvami, da so družbena omrežja med večjimi razširjevalci neresnic, zavajanj in dezinformacij. Twitter je med platformami, ki se proti temu najaktivneje bori. Že lani je začel uporabnike preusmerjati na...

Slo-Tech - Med družbenimi omrežji je Twitter najbolj konzervativen pri razvoju funkcionalnosti, zato v svoji osnovi ostaja enak kot ob izidu. Resda so objave lahko nekoliko daljše in jih lahko zaščitimo, a bistvo ostaja. Sedaj Twitter preizkuša pomembno novost, in sicer ocenjevanje (upvote in downvote) čivkov. Tovrstni način imajo številne internetne platforme, med najuspešnejše zglede pa gotovo sodi Reddit.

Kako se bo obnesla novost, bo vplivalo na njeno širšo vpeljavo. Ocenjevanje čivkov lahko ima pozitivne posledice, saj lahko dvigne relevantnejše in kakovostnejše, a ga je po drugi strani moč zlorabiti za nadlegovanje in uničevanje debate. Med preizkušanjem bo novo funkcijo dobilo omejeno število uporabnikov. Šele nato se bodo odločili, ali to uvesti za vse.

Pozitivne ocene (upvote) se bodo prevedle v število všečkov, ki že obstajajo. Negativne ocene pa bodo vidne le Twitterju in uporabniku, ki je glasoval, ne pa avtorju čivka ali ostalim sodelujočim v izmenjavi. Za zdaj še ni jasno,...

Slo-Tech - Google ne bo več prikazoval oglasov, ki zanikajo podnebne spremembe, so sporočili iz podjetja. Oddelek za oglasni prostor ne bo več dovoljeval zakupa oglasov na spletnih straneh, ki uporabljajo Googlovo platformo za streženje oglasov, ki "nasprotujejo znanstvenemu konsenzu o obstoju in vzrokih za podnebne spremembe". V zadnjih letih so prejeli mnogo pritožb oglaševalcev, da se njihovi oglasi pojavljajo ob vsebinah, ki širijo neresnice o podnebnih spremembah, in založnikov, da se pojavljajo tudi oglasi, ki širijo tovrstna sporočila. Zaradi tega je Google ukrepal.

V prenovljeni politiki oglaševanja in monetizacije vsebine je odslej določeno, da so prepovedani oglasi ali monetizacija vsebin, ki trdijo, da so podnebne spremembe prevara, ki zanikajo informacije o dolgoletnem trendu segrevanja podnebja in ki zanikajo vpliv antropogenih izpustih ogljikovega dioksida na podnebne spremembe. Prepovedane so vsebine, ki navedeno predstavljajo kot dejstvo, dovoljene pa bodo vsebine, kjer se...

Slo-Tech - Skupina raziskovalcev z različnih področij, med drugim etike, psihologije, antropologije in klimatologije, v ugledni znanstveni reviji PNAS pišejo, da bi morali družbena omrežja obravnavati kot tako resen problem kot podnebno krizo. Ugotavljajo, da je neverjetno, da človeštvo ni uporabilo vseh dosegljivih mehanizmov za brzdanje sistema, ki med drugim napaja proticepilstvo, je botroval napadu na kapitol, podžiga nestrpnost do prosilcev za azil in neti sovraštvo. Sedemnajst strokovnjakov različnih področij zagovarja ugotovitev, da je katastrofa družbenih omrežij krizna veda (crisis discipline). Tako označujemo vedo, ki terja povezovanje več različnih ved pri reševanju problema, ki resno zadeva vso človeštvo. Prvi širše znan primer je bila varstvena biologija (conservational biology), sedaj pa je podobna tudi znanost o podnebnih spremembah.

Raziskovalci poudarjajo, da je v spletnem sodelovanju lahko precej svetlih točk, denimo Wikipedija ali večja slišanost deprivilegiranih skupin. A...

Scientific American - Kljub praktično 100-odstotnemu konsenzu znanstvenikov o globalnem segrevanju kot posledici človekove dejavnosti, v javnem diskurzu še vedno prevladuje mnenje, da je stroka o tej temi razdeljena. Eden izmed glavnih virov dezinformacij so družbena omrežja. Nedavna raziskava je pokazala, da so na Twitterju kar 25 odstotkov objav o globalnem segrevanju napisali boti, ki so predvsem širili dezinformacije.

V raziskavi so analizirali 6,8 milijona čivkov, ki jih je 1,6 milijona uporabnikov objavilo maja in junija 2017. To je pomembno obdobje, ker so ZDA 1. junija 2017 sporočile, da odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma (h kateremu so se vrnile ta teden). Naključni vzorec 184 tisoč uporabnikov je pokazal, da je bilo med njimi 9,5 odstotka botov, ki pa so bili odgovorni kar za četrtino vseh objav o podnebnih spremembah. Zanimivo je, da je delež objav botov upadel v dneh okrog 1. junija, ker se je tedaj povečalo število objav resničnih ljudi, ki sicer redkeje čivkajo o podnebnih...

Slo-Tech - Medtem ko v znanstveni skupnosti obstaja zelo širok konsenz, da človeška dejavnost povzroča podnebne spremembe, med katerimi je najvidnejša posledica dvig globalne temperature, je v javnem diskurzu enotnosti manj. Tudi v medijih so debate pogosto uravnotežene tako, da imajo zanikovalci podnebnih sprememb enako zastopanost kakor nasprotna stran, kar nikakor ne odraža visokega konsenza v znanosti (nad 95 %). Ali lahko objektivno izmerimo, ali imajo zanikovalci podnebnih sprememb v medijih več prisotnosti, kot bi ustrezalo njihovi številčnosti in trdnosti argumentov? So stališča podjetij bolj zastopana od stališč znanosti in okoljskih organizacij? Sociologinja Rachel Wetts z Univerze Brown je v raziskavi, ki je objavljena v PNAS, poskušala storiti prav to. Ugotovila je, da so odgovori pritrdilni (že naslov članka se glasi In climate news, statements from large businesses and opponents of climate action receive heightened visibility).

Želene odgovore je težko dobiti, zato ima tudi...

Slo-Tech - Pojav ni nov, saj sta ga David Dunning in Justin Kruger rigorozno pokazala že pred dvajsetimi leti, a je vsaka nova znanstvena potrditev zanimiva. Za svoje delo sta raziskovalca s Cornella dobila celo Ig Nobelovo nagrado, in sicer sta pokazala, da nekompetentni ljudje običajno precenjujejo svoje znanje in obratno. Veščine, ki jih potrebujemo za rešitev problema, so ravno veščine, ki jih potrebujemo, da se tega zavemo. To pot imamo pred seboj še eno potrditev tega efekta. Raziskovalci so 2000 Američanov in Evropejcev anketirali o gensko spremenjenih organizmih, pri čemer so merili tako njihova mnenja in pripravljenost na spremembo kakor tudi njihovo znanje. Rezultati so odlično podprli Dunning-Krugerjev efekt.

V ZDA, Franciji in Nemčiji se je pokazalo, da so najbolj goreči...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je objavil še drugi in tretji del Petega poročila o podnebnih spremembah. Prvi del, ki se je ukvarjal s fizikalnim ozadjem, meritvami in trendi, so objavili lani. V drugem delu izpred dveh tednov se analizirali še vpliv s posledicami, v čisto svežem tretjem delu pa so predstavili ukrepe za zajezitev nadaljnjega dvigovanja temperature.

Drugi del je izšel konec marca, v njem pa je 679 znanstvenikov iz celega sveta pregledalo več kot 12.000 študij in strnilo vplive globalnega segrevanja, pripadajoča tveganja in prilagoditve na nove pogoje. V poročilu ugotavljajo, da se je podnebje že spremenilo, kar se kaže na vseh področjih...

Slo-Tech - Na internetu so se pojavili dokumenti iz ameriškega think-tanka Heartland Institute, ki se uvršča med konzervativne in desničarske organizacije. V javnosti nastopa kot nasprotnik teorije o globalnem segrevanju. Dokumenti o poslovanju, proračunu, nabiranju sredstev in strategiji delovanja v letu 2012 kažejo, da Heartland Institute ni neodvisen neprofiten think-tank, ampak organizacija za lobiranje. Dokumenti se na internetu niso znašli sami, ampak jih je tja posredoval nekdo z visoko stopnjo dostopa v Heartland Institutu.

V dokumenti je razvidno, od kod se financira Heartland Institute. V zadnjih petih letih je neznani donator prispeval 13 milijonov dolarjev, medtem ko je izvor preostanka jasen. Pomembni donatorji so na primer Charles G. Koch Foundation (brata Kocha...

Delo - Letos sta Nobelovo nagrado za mir prejela borec proti podnebnim spremembam, nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC).

Petčlanski norveški odbor za nagrade, ki se odloča v najstrožji tajnosti, želi tako doseči večjo svetovno osveščenost o nevarnostih podnebnih sprememb.

Nobelova nagrada za mir je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) in jo tradicionalno podelijo 10. decembra v Oslu, Gore pa je že dejal da bo svojo polovico podaril Zvezi za zaščito podnebja.

O dogodku med drugimi poročajo Delo, BBC in Reuters.