Slo-Tech - V prvem evropskem superračunalniku, ki bo zmogel več kot en eksaflops v dvojni natančnosti (FP64), bodo domovali evropski procesorji. Novi superračunalnik z imenom Jupiter bodo prihodnje leto postavili v nemškem centru v Jülichu, poganjali pa ga bodo procesorji podjetja SiPearl. Prva generacija njihovih procesorjev Rhea-1 je bila nared že leta 2021.

Konec leta 2020 so najavili, da bo šlo za 72-jedrne procesorje na arhitekturi ARM tipa Neoverse V1, ki imajo integrirano vektorsko enoto (Scalable Vector Extensions), ki je primerljiva z ukazi AVX-2 iz sveta x86. Vsak CPU ima štiri pomnilniške čipe HBM2e. Do danes je izšla še druga (V2) generacija, tretja (V3) pa je že na poti.

Ni še sicer znano, koliko proceosrjev Rhea-1 bo imel Jupiter. Ti bodo v osnovnih procesorskih modulih, ki jim bodo družbo delali pospeševalni moduli z Nvidiinimi čipi. Sistem bosta zgradili francoski Eviden (hčerinsko podjetja Atosa) in nemški ParTec. Strojna oprema bo stala 273 milijonov evrov, celotni projekt...

Slo-Tech - Microsoft in Nvidia sta sporočila, da bosta zgradila enega najzmogljivejših superračunalnikov, ki bo namenjen uporabi umetne inteligence. Na Microsoftovi oblačni arhitekturi Azure bosta iz več deset tisoč grafičnih kartic H100 in A100, ki bodo povezane s Quantum-2 InfiniBandom (do 400 Gb/s), zgradila zmogljiv superračunalnik. Namenjen bo razvoju, treningu, uporabi in rasti modelov umetne inteligence. Del projekta bo tudi razvoj programskega okolja DeepSpeed za optimizacijo globokega učenja. Microsoft bo prispeval še virtualne stroje ND in NC. Vse skupaj pa bo povezala Nvidiina platforma za AI Enterprise.

V zadnjih letih se uporaba in razvoj umetne inteligence hitro povečujeta. Končni rezultati so vidni in na voljo tudi že splošni javnosti, saj lahko vsakdo preizkusi modele za ustvarjanje besedila (GPT-3) ali grafike (DALL-E, Stable Diffusion). Umetna inteligenca lahko tudi prepoznava slike, sintetizira glasove, zapisuje besedilo po nareku itd. Hkrati je to zelo živahno okolje, v...

Slo-Tech - V Mariboru so v uporabo predali superračunalnik Vega, ki bi bil z računsko zmogljivost 6,8 PFLOPS na lestvici Top 500 uvrščen okrog 40. mesta. Novi superračunalnik so postavili v okviru projekta HPC RIVR, ki ga je 80-odstotno sofinancirala Evropska unija iz kohezijskih sredstev, preostanek pa je primaknilo slovensko resorno ministrstvo. Predlani pa so se uspešno prijavili še na projekt javno-zasebnega partnerstva Evropske unije EuroHPC, od koder so pridobili še dodatna sredstva, zaradi katerih je računalnik trikrat zmogljivejši, kot bi bil sicer.

Računalnik BullSequana XH2000 ima 122.800 procesorskih jeder v 1920 procesorjih AMD Epyc 7H12, 240 kartic Nvidia A100 in 288 TB pomnilnika. Za shranjevanje podatkov je na voljo 24 PB prostora (1 PB na NVMe Lustre, preostanek na Cephu). Projekt vodijo Univerza v Mariboru, IZUM in Fakulteta za informacijske študije Novo mesto. Za razliko od običajnih raziskovalnih projektov, ki se končajo, je HPC RIVR, ki ga poleg Vege sestavljata še...

Arnes - ARNES je dobil nov superračunalnik, ki je trenutno najzmogljivejši v Sloveniji. Svojo superračunalniško gručo so nadgradili, tako da sedaj ponuja novih 4256 jeder (170 TFLOPS) in 48 grafičnih procesorjev Nvidia V100s (350 TFLOPS). Imajo 62 procesorjev AMD Epyc 7702P (64 jeder) in 24 procesorjev Epyc 7272 z 12 jedri, ki pa imajo po dve grafični kartici Nvidia V100s. Na diskovnem polju je 3 PB prostora na diskih in 320 TB na SSD-jih (bruto), na voljo pa je še 18 TB pomnilnika. Novi superračunalnik je na voljo tudi raziskovalcem, saj je del vseslovenskega omrežja SLING.

Superračunalniki so v moderni znanosti in inženirstvu čedalje pomembnejši. Uporabljajo jih tako pri algoritmih globokega učenja oziroma umetni inteligenci kakor pri "običajnejših" problemih v računski kemiji, fiziki osnovnih delcev, meteorologiji, prometu, biomedicini in biologiji (npr. v kriomikroskopiji), mehaniki, obdelavi velikih količin podatkov (big data) itd. V preteklosti so bile računske kapacitete v...

Slo-Tech - Slovenija je včeraj dobila nov superračunalnik, katerega računski cikli bodo na voljo za zakup tudi manjšim podjetjem v oblaku (High Performance Cloud Computing). Podjetji IBM in Arctur sta postavili nov superračunalnik po IBM-ovem standardu iDataPlex, tržil pa ga bo Arctur. Projekt je bil vreden dva milijona evrov, delno pa ga je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo v okviru javnega razpisa, ki se izvaja v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013.

Njegova zmogljivost je 10 teraflopov na sekundo, v prihodnosti pa naj bi jo povečali na 25 teraflopov na sekundo, s čimer se bo uvrstil na rep svetovne lestvice 500 najzmogljivejših superračunalnikov. IBM je leta 2008...

BBC - Čeprav je Blue gene/L še vedno edini superračunalnik, ki je presegel mejo 100 teraflopov (100 trilijonov operacij na sekundo), njegov rekord je namreč kar 280, na višku pa za kratek čas celo 367 teraflopov, IBM-u to očitno ni dovolj. Načrtujejo namreč izgradnjo novega superračunalnika, zaenkrat poimenovanega Roadrunner. Njegove zmogljivosti naj bi po napovedih segale preko 1 petaflopa (1000 teraflopov) v normalnih razmerah ter 1,6 petaflopa na višku zmogljivosti. Monstrum bo najbrž situiran v Nacionalnem Laboratoriju v Los Alamosu, njegova naloga pa naj bi bila zagotavljanje varnosti in zanesljivosti jedrskega orožja ZDA.

Izvirno novico je na BBC-ju odkril snow. Hvala mu!

Slo-Tech - Akademska in raziskovalna mreža Slovenije se je že pred časom odločila uporabnikom ponuditi novo storitev, in sicer gostovanje spletnih forumov. Sodeč po številu forumov večina uporabnikov storitve očitno še ne pozna, zato vam jo predstavljamo mi. Tako lahko odslej organizacije s področja raziskovanja, razvoja, izobraževanja in kulture, ki izpolnjujejo kriterije Vlade RS, obiskovalcem svojih spletišč za ničelno vsoto ponudijo tudi forum. Klik!

Sporočilo nam je posredoval CaqKa.

Finance - Arnes, javni zavod, ki skrbi za omreženost celotne akadamske sfere skupaj z izobražujočo se slovensko populacijo, je bil le delno uslišan pri obsegu finančnih sredstev, ki jih bo prejel od ustanovitelja, t.j. države, za delovanje in razvoj. Namesto 1,76 je naša vlada potrdila 1,08 milijarde tolarjev za Arnes, kjer zaradi pomanjkanja denarja napovedujejo težave pri povezavi s tujino.

Pravzaprav izdatke, izključujoč stroške mednarodne povezave, ocenjujejo za minimalne, kamen spotike pa je zagotovo v visoki ceni infrastrukture, kot posledice neliberaliziranega slovenskega teletrga. Cene za zakupljene telekomunikacijske vode v Sloveniji naj bi tako bile tudi do 100-krat višje kot v tujini. Vode Arnesu zagotavlja Telekom Slovenije, saj ostala podjetja bojda tega še ne morejo ponuditi (ponudbo vodov so namreč dolžna ponuditi kot posebno podjetje). Evropa Arnesu za izobraževalno delo in razvoju hitrejšega interneta, interneta druge generacije, namenja 200 milijonov tolarjev. Izvorna...