ZDNet - Konec prejšnjega leta so v IBMu strankam naposled lahko ponudili javen preizkus njihove metode polne homomorfne enkripcije - načina šifriranja, pri katerem je mogoče nad šifriranimi podatki izvajati operacije, ne da bi jih dešifrirali. Po desetletju razvoja tako prihajamo do stopnje, ko pristop postaja praktično uporaben.

Razmah storitev v oblaku je močno izpostavil eno temeljnih tegob ravnanja s šifriranimi podatki: pred uporabo jih je potrebno dešifrirati, kar seveda pomeni zelo ranljiv člen v procesu rokovanja s posameznikovo zasebnostjo, ko lahko njegova data odteče v neželene smeri. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se pričeli strokovnjaki ukvarjati z idejo, da bi bilo morda mogoče vsaj nekatere detajle iz podatkov izvleči, ne da bi jih dešifrirali, toda šele leta 2009 je kriptolog Craig Gentry dejansko pokazal, da je to sploh zares mogoče. Prijem imenujemo homomorfna enkripcija, kar izvira iz matematične ekvivalence med dvema algebraičnima operacijama nad dvema...

Slo-Tech - Četudi dandanes deskamo po spletnih straneh, do katerih so povezane šifrirane (HTTPS), prometni podatki še vedno curljajo v internet. Ob obisku posamezne spletne strani namreč brskalnik zahteva naslov IP, ki pripada iskani domeni. Ta podatek strežniki DNS vrnejo v nešifrirani obliki, zato ga lahko prestreže kdorkoli. Problem pa ni le prisluškovanje, temveč tudi možnost vrivanja lažnih informacij z namenom zlonamerne preusmeritve. Apple in Cloudflare sta predlagala tehniko, ki to težavo odpravi.

Da so poizvedbe odprte in vidne vsem, je že dlje časa prepoznano kot zasebnostni problem. Razvile so se že alternative, denimo DNS over HTTPS (DoH) in DNS over TLS (DoT), ki zagotavljata zasebnost s šifriranjem poizvedb. A to ne odpravlja problema, da ponudnik strežnika DNS še vedno vidi, kdo išče kaj. To je po navadi ponudnik dostopa do interneta, lahko pa tudi namenski ponudnik storitve, denimo Google (8.8.8.8) ali Cloudflare (1.1.1.1). Nova tehnologija, ki sta jo Apple in Cloudflare...

Slo-Tech - Zadnji dnevi so spričo intenzivne uporabe mobilnih poti za delo, zabavo in druženje razkrili tudi nekatere ranljivosti v programski opremi, ki bi sicer dlje ostale neznane. Microsoft je tako danes izdal izredni popravek za Windows 10, ki je odpravil težave s povezljivostjo z oblakom za Office 365, če so naprave uporabljale posredniški strežnik (proxy) ali povezavo v navidezno zasebno omrežje (VPN). Microsoft je o ranljivosti obvestil minuli teden in ni čakal na drugi torek v mesecu, ko je na sporedu redni mesečni paket popravkov, temveč ga je ponudil že sedaj. Posodobitev pa je treba trenutno namestiti ročno, saj jo Microsoft priporoča le tistim, ki imajo dejansko težave. Medtem pa uporabniki že poročajo o različnih težavah, ki jih prinese namestitev popravka.

Poleg hroščev pa so tu še ranljivosti. Priljubljena aplikacija za spletne videokonference Zoom, ki ima tudi pri nas sedaj veliko uporabnikov, ni tako varna, kot se predstavlja. Čeprav se oglašujejo kot platforma, ki ponuja...

Reuters - Apple je, kot je znano, trenutno zapleten v zasebnostno vojno z ameriškimi organi pregona. Ti od podjetja zahtevajo odklep dveh iPhonov, ki ju je uporabljal saudski vojak, ki je na Floridi ubil tri ameriške vojake. Tudi sicer podjetje zadnje čase gradi imidž družbe, ki prav posebno skrb namenja zasebnosti svojih uporabnikov.

Vse kaže, da v zakulisju stvari niso povsem take. Reuters je na podlagi pogovora s štirimi anonimnimi uslužbenci FBI in dvema, prav tako anonimnima zaposlenima pri Applu, izvedel, da je podjetje pred dvema letoma načrtovalo vpeljavo end-to-end enkripcije pri nalaganju podatkov z uporabniških naprav v iCloud. Ta povezava je sicer že zdaj šifrirana, a je šifrirni ključ poleg uporabnika posedoval tudi Apple, zaradi česar je lahko na zahtevo organov pregona izročil potrebne podatke. Celostno šifriranje bi v praksi pomenilo, da bi Apple popolnoma izgubil možnost dostopa do podatkov v uporabni, torej berljivi obliki.

Državni organi sicer imajo dostop do podatkov na...

Forbes - Skupina raziskovalcev iz MIT-ja je pred kratkim predstavila pomemben napredek pri razvoju šifriranih baz podatkov. Raluca Ada Popa, Catherine M. S. Redfield, Nickolai Zeldovich in Hari Balakrishnan so v članku CryptDB: Protecting Confidentiality with Encrypted Query Processing predstavili koncept baze podatkov, ki omogoča izvajanje operacij nad šifriranimi podatki na način, da podatkov ni potrebno dešifrirati.

Gre za tim. popolnoma homomorfno šifriranje, katerega teoretične temelje je leta 2009 postavil je kriptolog Craig Gentry (več o tem v članku Fully Homomorphic Encryption Using Ideal Lattices).

Homomorfni šifrirni sistemi imajo to lastnost, da je določena algebraična operacija nad dvema nizoma podatkov ekvivalentna določeni algebraični operaciji (ni nujno, da gre za isti dve algebraični operaciji) nad šifriranima niza teh dveh podatkov.

Homomorfne šifrirne sisteme je mogoče uporabiti npr. pri preštevanju elektronskih glasovnic. Sistem omogoča preštevanje šifriranih...

ZDNet - Toshiba je predstavila nov razred trdih diskov, ki imajo poleg avtomatskega šifriranja podatkov tudi tehnologijo za samodejni izbris v primeru izgube napajanja v primeru odtujitve ali podobno. Podatke je z obstoječih trdih diskov moč varno izbrisati, a je tovrstno prepisovanje dolgotrajno in poteka pri vključenem računalniku. Novi diski za varni izbris ne potrebujejo napajanja.

Novo tehnologijo so v Toshibi poimenovali Wipe. Podrobnosti še niso razkrili, so pa zapisali da ob izgubi napajanja razveljavi oziroma onemogoči varnostni ključ šifriranih podatkov, s čimer postanejo podatki, ki so v šifrirani obliki zapisani na disku,...