Slo-Tech - Kitajska Komisija za zdravje (NHC) je sporočila, da so pri 41-letnem moškem iz kraja Džendžjang potrdili prvi primer okužbe z virusom ptičje gripe tipa H10N3. Gre za enega redkejših virusov ptičje gripe, saj so v zadnjih 40 letih zabeležili manj kot 200 primerov okužb živali, večinoma ptic. Za zdaj ni dokazov, da bi se virus lahko širil s človeka na človeka. Sledenje stikom ni pokazalo drugih okuženih. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer dejala, da ni znano, kje se je okuženi srečal z virusom

Virusi ptičje gripe so sorazmerno pogosti med pticami, a imajo često zanemarljive vplive nanje. Delijo se na nizko patogene (LPAI) in visoko patogene (HPAI). Precej drugačna pa je situacija, kadar napadejo druge živali ali ljudi. Sami po sebi sicer za ljudi po navadi niso posebej nevarni, problematična pa je zlasti sočasna okužba z običajno gripo in virusi ptičje gripe, saj lahko virusi izmenjujejo genski material. H10N3 sodi med manj nevarne viruse, ki napadajo perjad, zato trenutno...

Slo-Tech - Minuli teden so pri sekvenciranju genomov iz vzorcev SARS-CoV-2, ki so odvzeti v Sloveniji potrjenim okuženim, odkrili kombinacijo mutacij, ki je doslej še niso poznali. Različica virusa B.1.258.17, ki je znana po mutacijah N439K, Δ69_70 in V772I (ima pa še druge), je dobila še mutacijo N501Y. Če bodo potrdili dovolj primerov te kombinacije mutacij (meja je pri 50), bo registrirana kot nova različica. A ne gre računati na to, da bo dobila ime slovenska različica. Poimenovanja po državah se sicer zdijo eno logična in enostavna, a jih tako za viruse kakor njihove različice Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje. Razlogov je več, ključna pa sta povezana s stigmatizacijo ("kitajskega virusa", kot so SARS-CoV-2 nekateri nasilno poimenovali, pač ne prenašajo Kitajci) in odkritjem. Četudi so varianto B.1.1.7, ki ji v medijih često pravijo britanski sev, res prvi odkrili v Veliki Britaniji, to ne pomeni, da je tam tudi nastala - podobno kot tudi španska gripa pred stoletjem nima vira...

Slo-Tech - Virusi mutirajo. Ne ker bi imeli kakšen zloben načrt postati nevarnejši (in večina mutacij ni takšnih), temveč ker so biološki stroji nepopolni. Pri kopiranju dednega zapisa nastajajo napake, ki so sicer redke, a konec koncev omogočajo evolucijo. Virusi imajo življenjski cikel skrajšan do skrajnosti, zato lahko njihovo evolucijo opazujemo v vsakdanjem življenju. Virus SARS-CoV-2, ki povzroča trenutno epidemijo covida-19, je mutiral že večkrat, a večina sevov ni nič bolj nalezljiva. Več pozornosti pa zbuja britanski sev (poimenovan B.1.1.7. ali VOC 202012/01 - variant of concern December 1), zaradi katerega so države konec minulega leta jele množično odpovedovati polete do Velike Britanije. Sev se je hitro razširil v jugovzhodni Angliji in Londonu, kasneje pa tudi drugod po svetu.

Pri virusih se zaradi hitrosti njihove replikacije mutacije kopičijo, zato je v vsakem trenutku v populaciji razširjenih cel kup podvariant z rahlo spremenjenimi genskimi zapisi. CDC ocenjuje, da se vsaka...

Slo-Tech - Da smo v slabem letu dni dobili več cepiv za covid-19, se lahko zahvalimo hitri določitvi genskega zapisa novega koronavirusa (SARS-CoV-2). Cepiva so potem v resnici izdelali izjemno hitro, še hitreje, kot se zdi, saj so poleg poznavanja genoma virusa imeli že dobro razvite metode sinteze cepiv RNA. Tako je lahko levji delež enoletnega čakanja od pojava virusa do cepljenja odpadel na preizkušanje cepiv in klinične teste. Kako so torej razvozlali genski zapis virusa?

Informacije o novem koronavirusu so Kitajci prvikrat javno objavili 31. decembra (nekaj ur pozneje tudi v angleščini), 10. januarja pa je bil celoten genom virusa že znan. Kogar zanima, si ga lahko tudi pogleda, saj je javno objavljen (originalni članek v Nature). Postopku pravimo sekvenciranje. Z njim ugotovimo, v kakšnem zaporedju so baze (adenin, gvanin, citozin in timin/uracil) v genskem zapisu. Ker imamo slovar, torej katero aminokislino posamezna trojka, poimenovana kodon, zapisuje, lahko tako hitro določimo

Slo-Tech - Sliši se preprosto, sploh če prevedemo v računalniški jezik. Cepivo proti covidu-19 vsebuje izvorno kodo za del virusa, in sicer za protein S, ki molí iz njegove ovojnice. Ko to izvorno kodo vnesemo telo, naše celice izdelajo kopije tega proteina. Imunski sistem ga sreča, prepozna kot tujek in pripravi odziv, s čimer nas zaščiti pred vsemi tujki, ki imajo na površini izpostavljen tak protein - trenutno je aktualen SARS-CoV-2. Tako delujejo cepiva na osnovi modRNA (spremenjene informacijske mRNK). Danes pa bomo pogledali pod pokrov, kaj točno vsebuje cepivo proizvajalcev Pfizer in BioNTech, s katerim bodo jutri v Sloveniji začeli cepiti najbolj ogrožene skupine.

Cepivo vsebuje aktivno učinkovino, ki je modRNA z ustreznim genskim zapisom, ter pomožne snovi. Poglejmo najprej slednje. Evropska agencija za zdravila (EMA) je v odobritvi navedka tudi seznam pomožni snovi (stran 9), ki so voda, saharoza (namizni sladkor), natrijev klorid (kuhinjska sol), natrijev hidrogenfosfat dihidrat...

Slo-Tech - Časnike zadnje dni polnijo novice o novem sevu virusa SARS-CoV-2, ki so ga prvikrat odkrili v Veliki Britaniji, kasneje pa še v Italiji in Avstraliji. Britanski premier je dejal, da je novi sev 70 odstotkov bolj nalezljiv od starega, ob čemer so strokovnjaki zastrigli z ušesi. Britanski premier si številke seveda ni izmislil, temveč je povzel Erika Volza z Imperial College London, ki je prvi uporabil to številko. Premalo informacij imamo, da bi lahko postavili takšno kvantitativno oceno, kar je poudaril tudi Volz, a za zdaj kaže, da novi sev vendarle hitreje skače s človeka na človeka.

Dejstvo je, da je novi sev tu. To ni nič posebnega, saj virusi ves čas mutirajo. Encimi, ki skrbijo za podvojevanje DNK ali RNK, niso preveč natančni, zato se približno vsakih milijon ponovitev prikrade v kopijo kakšna napaka. Ker ima človeško telo ob okužbi milijarde virusov, to ni redek pojav. Večina mutacij je nekoristnih oziroma škodljivih, zato se nikamor ne razširijo. Vsake toliko časa pa se...

Slo-Tech - Teden dni po prvem potrjenem primeru ponovne okužbe s SARS-CoV-2, ki je bila tedaj asimptomatična, raziskovalci poročajo o še enem primeru. Osnutek znanstvenega članka raziskovalcev z Univerze v Nevadi še ni objavljen v reviji The Lancet in še ni bil recenziran (peer review), zato bo treba na dokončno potrditev navedb v njem še nekoliko počakati. Trenutno pa kaže, da se je 25-letnik iz Rena v Nevadi drugih okužil 48 dni po prvem izbruhu bolezni, le da je bilo drugič njegovo stanje resnejše in je moral celo na intenzivno nego.

Da bo pri 25 milijonih okuženih nekaj ljudi virus dobilo večkrat, ni presenetljivo. Imunski odziv je pri vsakem posamezniku drugačen in četudi je proti virusu možno razviti čredno imunost (česar še ne vemo), bo nekaj ljudi ustvarilo prešibak imunski sistem, da bi bili sami zaščiteni. To je v resnici razlog, da se tudi pri cepivih zahteva široko precepljenost. Le takrat namreč virus ne more krožiti po populaciji, s čimer so zaščiteni tudi tisti, ki ne smejo...

Slo-Tech - Posamezni anektodični primeri, ko naj bi posamezniki dvakrat dobili novi koronavirus, se pojavljajo že nekaj mesecev, a v nobenem primeru niso mogli nedvoumno dokazati, da se je to res zgodilo. Vedno je namreč obstajala zelo realna možnost, da se je posameznik zgolj navidezno pozdravil, a je virus ostal v njem, pa so ga potem ob poslabšanju spet zaznali. Prav tako ozdravljeni ljudje še tedne nosijo delčke virusa, ki ga testi zaznajo. Hongkonški zdravniki pa zdaj poročajo o 33-letnem moškem, ki je prvi dokumentirani in dokazani primer človeka, ki se je dvakrat okužil z novim koronavirusom. To so zlahka dokazali, ker se je vdrugo okužil z drugim sevom.

Glede na več milijonov obolelih ni neverjetno pričakovati, da bo kdo virus staknil dvakrat. Prav tako to ne dokazuje, da je proti virusu nemogoče razviti čredno imunost ali se cepiti. Omenjeni bolnik, ki je bil vdrugo pozitiven, namreč tedaj ni razvil nobenih simptomov. To je odziv, ki bi ga ob vzpostavljeni imunosti pričakovali....

Slo-Tech - Med poplavo poročanja o koronavirusu, kjer nas skorajda nič ne more več presenetiti, je za nekoliko več pozornosti poskrbela novica, da naj bi se nekateri ljudje vdrugo okužili z virusom. Ker koronavirus ne mutira tako zelo hitro, bi morali biti ljudje, ki prebolijo okužbo, vsaj dva meseca po izbruhu bolezni še zaščiteni. Za zdaj kaže, da so mediji pozitivne teste napihnili in vzeli iz konteksta. Strokovnjaki opozarjajo, da vemo o virusu še zelo malo, ponovni pozitivni testi pa še ne pomenijo, da se je posameznik na novo okužil in da bo spet bolan.

Tak primer je japonska turistična vodička, ki je bila drugič pozitivna na koronavirus. Prvi pozitivni test so ji opravili konec januarja, potem pa so jo 1. februarja odpustili iz bolnišnice, ker ni več kazala simptomov bolezni. Na Kitajskem, kjer je bolezen najprej izbruhnila, je primerov drugega pozitivnega testa še več. Pri ostalih koronavirusih, ki povzročajo v glavnem prehlade (razen tistih dveh za sars in mers), ponovne okužbe niso...

Slo-Tech - Še vedno močno odmeva novica o gensko spremenjenih dvojčicah, ki je odjeknila sredi tedna. V prvih poročilih ni bilo jasno, ali se je poseg resnično zgodil, kakor so kitajski znanstveniki trdili, sedaj pa se to potrjuje. Ni Kitajskem sta se rodili dvojčici, ko so jima s tehnologijo CRISPR pohabili gen ccr5, ki kodira protein CCR5, zaradi česar bi morali biti odporni na HIV. A zgodba je bistveno bolj zapletena.

Gensko modifikacijo so izvedli s tehniko CRISPR (clustered regularly interspaced short palindromic repeats). S to kratico označujemo kratke segmente DNK, ki ji vsebujejo bakterije in arheje kot ostanke virusov, ki so jih v preteklosti okužili. Tako si prokariontske celice zapomnijo vsiljivce in jih ob morebitni novi okužbi laže uničijo. V...

Slo-Tech - Včeraj so svetovni mediji povzeli novico, da so znanstveniki v ZDA uspeli ozdraviti HIV pri dve in pol leti starem otroku, kar je drugi dokumentirani primer ozdravitve v zgodovini. Za razliko od nekaterih drugih znanstvenih odkritij so to pot tako znanstveniki in mediji izjemno previdni pri napovedih, kaj to pomeni za prihodnje spopadanje z boleznijo, saj pravzaprav nikomur ni jasno, kaj točno se je zgodilo. To so razlogi, da si podrobneje pogledamo najnovejšo ozdravitev, njeno biokemijsko ozadje in kaj to pomeni.

Za začetek nekaj statistike. Novorojenčki se lahko okužijo s HIV-om med nosečnostjo (virus prehaja čez placento), pri porodu ali ob dojenju, če je mati okužena z...