Slo-Tech - Cloudflare, največji ponudnik omrežja za dostavljanje vsebin (CDN) na svetu, je tudi v Sloveniji postavil strežnike, ki odgovarjajo na poizvedbe DNS na naslovu 1.1.1.1. S tem je odzivni čas najkrajši možni, brskanje po spletu z uporabo teh DNS-jev pa v Sloveniji zelo hitro. Preizkusi kažejo, da se odzovejo v nekaj milisekundah, če vključimo tudi infrastrukturo na uporabnikovi strani.

Poleg strežnika 1.1.1.1, ki bolj ali manj nekritično odgovarja na naše poizvedbe, poznamo Cloudflare nudi tudi 1.1.1.2 in 1.1.1.3. Prvi odfiltrira škodljive domene, s katerih na primer potekajo napadi phishing in podobno, drugi pa poleg tega preprečuje še dostop do strani, ki vsebujejo za otroke neprimerne vsebine.

Slo-Tech - Italijanski regulator telekomunikacij AGCOM je Cloudflaru izrekel 14,2 milijona evrov težko globo, ker podjetje v svoje strežnike DNS ni vgradilo blokad za dostop do piratskih vsebin. Cloudflare je neuspešno ugovarjal, da tega tehnično ni možno storiti brez žrtvovanja hitrosti delovanja.

Leta 2024 je Italija uvedla ščit pred piratstvom (Piracy Shield), ki omogoča prijavo kršitev avtorskih pravic in njihovo avtomatično obdelavo. Nato morajo ponudniki infrastrukture, kamor sodijo ponudniki dostopa do interneta, VPN-ja, gostovanja, upravljavci spletnih strani in drugi onemogočiti dostop do problematičnih strani. AGCOM meni, da tudi Cloudflare sodi v to skupino, saj njihovi strežniki DNS na naslovu 1.1.1.1 omogočajo razreševanje zahtevkov po naslovih IP.

Cloudflare trdi, da je nevtralni posrednik, ki nudi tehnične storitve (CDN, DNS resolver, WARP, reverse proxy service). AGCOM je na splošno drugačnega mnenja, saj je bil tudi od Googla zahteval, da njegova strežnika (8.8.8.8 in...

Slo-Tech - Spet je pokleknil del interneta, le da tokrat razlog ni Amazon, temveč drugi, tihi velikan - Cloudflare. Uporabniki v Evropi in drugod po svetu so danes med dnevom opazili, da številne spletne strani ne delujejo in ob obisku javijo napako pri dostopu do domene cloudflare.com. Težave ima ameriško podjetje, ki zagotavlja varnostne in podporne storitve za spletne strani.

Prezgodaj je še za ugibanje, kaj je šlo narobe. Uradna spletna stran podjetja Cloudflare deluje, padle pa so storitve. To vpliva na številne zelo obiskane strani, denimo X, ChatGPT in marsikateri medij. Vsi ti so se zanašali na zaščito pred napadi, ki jo nudi Cloudflare.

Prve težave so opazili okrog 12.20 po slovenskem času, nato pa se je situacija hitro poslabševala. Opazili so neobičajen porast prometa, razloga pa še niso odkrili. Uro pozneje so poročali, da se sistemi počasi obnavljajo, a tudi tri ure za tem so številne domene še vedno nedosegljive.

Slo-Tech - V Italiji so lani zaostrili boj proti spletnemu piratstvu, glavni problem pa so - nekoliko klišejsko - nezakoniti prenosi (streaming) nogometnih tekem prve lige. Zakon, ki je bil sprejet julija 2023, je 1. februarja lani uvedel platformo Piracy Shield, ki omogoča avtomatično obdelavo prijav kršitev avtorskih pravic. Ta potem od deležnikov, kamor sodijo ponudniki dostopa do interneta, upravljavci spletnih strani, storitve VPN in drugi skrbniki infrastrukture, zahteva hitro blokado dostopa. To pa zajema tudi velikane, kot sta Cloudflare in celo Google.

Cloudflare in Google sta bila doslej deležna pritiskov, naj sodelujeta prostovoljno. Ker tega nista storila, je začel italijanski regulator AGCOM javno kritizirati podjetji in sprejemati ukrepe, s katerimi ju želi v sodelovanje primorati. Decembra je tudi sodišče v Milanu od Cloudflara zahtevalo, da spoštuje vsebine Piracy Shielda in prepreči dostop do strani na seznamu. Cloudflare je doslej zavzemal stališče, da so nevtralni...

ZDNet - Konec prejšnjega leta so v IBMu strankam naposled lahko ponudili javen preizkus njihove metode polne homomorfne enkripcije - načina šifriranja, pri katerem je mogoče nad šifriranimi podatki izvajati operacije, ne da bi jih dešifrirali. Po desetletju razvoja tako prihajamo do stopnje, ko pristop postaja praktično uporaben.

Razmah storitev v oblaku je močno izpostavil eno temeljnih tegob ravnanja s šifriranimi podatki: pred uporabo jih je potrebno dešifrirati, kar seveda pomeni zelo ranljiv člen v procesu rokovanja s posameznikovo zasebnostjo, ko lahko njegova data odteče v neželene smeri. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se pričeli strokovnjaki ukvarjati z idejo, da bi bilo morda mogoče vsaj nekatere detajle iz podatkov izvleči, ne da bi jih dešifrirali, toda šele leta 2009 je kriptolog Craig Gentry dejansko pokazal, da je to sploh zares mogoče. Prijem imenujemo homomorfna enkripcija, kar izvira iz matematične ekvivalence med dvema algebraičnima operacijama nad dvema...

Slo-Tech - Četudi dandanes deskamo po spletnih straneh, do katerih so povezane šifrirane (HTTPS), prometni podatki še vedno curljajo v internet. Ob obisku posamezne spletne strani namreč brskalnik zahteva naslov IP, ki pripada iskani domeni. Ta podatek strežniki DNS vrnejo v nešifrirani obliki, zato ga lahko prestreže kdorkoli. Problem pa ni le prisluškovanje, temveč tudi možnost vrivanja lažnih informacij z namenom zlonamerne preusmeritve. Apple in Cloudflare sta predlagala tehniko, ki to težavo odpravi.

Da so poizvedbe odprte in vidne vsem, je že dlje časa prepoznano kot zasebnostni problem. Razvile so se že alternative, denimo DNS over HTTPS (DoH) in DNS over TLS (DoT), ki zagotavljata zasebnost s šifriranjem poizvedb. A to ne odpravlja problema, da ponudnik strežnika DNS še vedno vidi, kdo išče kaj. To je po navadi ponudnik dostopa do interneta, lahko pa tudi namenski ponudnik storitve, denimo Google (8.8.8.8) ali Cloudflare (1.1.1.1). Nova tehnologija, ki sta jo Apple in Cloudflare...

Slo-Tech - Mozilla v Firefoxu sicer že dlje časa podpira šifrirane poizvedbe na domenskih strežnikih (DNS over HTTPS oziroma DoH), a je bilo treba to funkcijo ročno vključiti. Odslej bo to privzeta nastavitev, a za začetek le za uporabnike v Severni Ameriki. DoH je pomemben gradnik internetne infrastrukture, ki podpira anonimnost in varnost. Medtem ko je dandanes komunikacija s spletnimi stranmi večidel šifrirana (HTTPS), so poizvedbe pri domenskih strežnikih nevarovane. HoT odpravlja to vrzel.

Firefox bo prvi večji brskalnik, ki bo novi standard podpiral privzeto. Za uporabo bomo morali izbrati ponudnika storitev domenskega strežnika, ki sta v Firefoxu trenutno Cloudflare in NextDNS, lahko pa vnesemo tudi svojega, če ga imamo. Kot pojasnjujejo v Mozilli, so jih k uvedbi te storitve prednostno v Ameriki vzpodbudile prakse tamkajšnjih ponudnikov interneta, ki nadzorujejo spletni promet uporabnikov, kar izkoriščajo pri prodaji oglasov. DoH seveda tega ne bo v celoti odpravil, bo pa znatno...

CNet - Jigsaw, eno od Alphabetovih hčerinskih podjetij, je predstavilo aplikacijo Intra, ki preprečuje manipulacije prek DNS strežnikov. Vlade nekaterih držav, denimo Kitajske, Turčije in Venezuele - v slednji so app skrivaj tudi preizkušali - namreč občasno poskušajo prestreči uporabniške...

Slo-Tech - Eden največjih internetnih napadov (DDoS) v zgodovini je te dni usmerjen na spletno stran KrebsOnSecurity, na kateri preiskovalni novinar Brian Krebs vodi uspešen blog o internetnem kriminalu. Napad so za zdaj še neznani napadalci začeli v torek zvečer in je po ocenah Prolexica meril 665 Gb/s, s čimer je največji DDoS napad v zgodovini. Njegova spletna stran je kmalu postala nedostopna in tako ostaja še danes, ker mu je gostoljubje odpovedal tudi Akamai, saj je napad motil celotno omrežje. Blog je sicer še vedno dostopen v spletnem arhivu.

Kot ugotavlja Krebs, ne gre za tako imenovan DNS reflection attack, kjer napadalci izkoristijo nepravilno nastavljene DNS-strežnike, ki dopuščajo poizvedbe s poljubnih naslovov. Napadalci nanje naslovijo na tone lažnih...

Ars Technica - Raziskovalci so odkrili (članek, članek), da je v ZDA približno dva odstotka vseh strežnikov DNS "zlonamernih", kar pomeni, da ne vračajo pravilnih naslovov. Strežniki DNS pretvarjajo uporabnikove besedilne zahtevke (recimo www.slo-tech.com) v IP-naslove, na katerih so dejansko strani (recimo 193.164.138.20). Pri tem moramo vsakokrat zaupati, da DNS resnično vrača prave odgovore in nas ne pelje na sumljive strani. Večinoma se uporabljajo DNS-ji ponudnikov dostopa do interneta (ISP) ali pa večjih ustanov (recimo ARNES-a ali Googla), ki jim verjamemo. Razen ZDA nobena druga država nima več kot 0,17 odstotka zlonamernih DNS-jev....

Finance - 100 milijonov tolarjev je po ugotovitvah časnika Finance že skorajda astronomska vsota denarja, ki jo je ARNES zaslužil s prodajo domen (po 4.000 SIT za domeno) in (po poročanju Financ) porabil za vzpostavitev delujočih strežnikov DNS. No, denarja je ARNES od registrarjev prejel še malenkost več, tako da so strežniki DNS verjetno res odlični. Prav tako ARNES rad postreže s podatkom, da njihovi strežniki DNS odgovarjajo na več kot milijon poizvedb na uro.

Če se novinar ni temeljito zmotil, potem je bil strežnik DNS največji strošek postavitve registra domen .si, ki ga vodi ARNES. No, ker domenski strežnik BIND (ki ga verjetno uporablja tudi ARNES: dig version.bind txt chaos @srebrnjak.arnes.si) zmore odgovoriti na več kot 300 poizvedb na sekundo že na običajnem PC računalniku (zadostoval bi razred procesorja pentium III), lahko domnevamo, da je register stal bistveno manj kot 100, verjetno pa tudi manj kot 10 milijonov tolarjev (vključno s tajnico, telefaksom, telefonom,...