Slo-Tech - Ko se je pandemija covida-19 začenjala, so na številnih letališčih uvedli obvezno merjenje temperature potnikom ali druge ukrepe, s katerimi so iskali obolele. V ZDA je tak program potekal od 17. januarja do 13. septembra, ko so ga ukinili. Za to so imeli dober razlog, kaže zadnja raziskava ameriškega Centra za nadzor bolezni (CDC), saj je ukrep potraten in strahotno neučinkovit. SARS-CoV-2 je pač zahrbtna bolezen, ki se lahko kaže z zelo različnimi simptomi ali celo brez njih, poleg tega pa ljudje poznajo metode za izogibanje kontrolam.

Zamisel se sicer sliši dobro. Na letališčih, ki so pomembna vstopna točka v državo, preverimo, ali so ljudje bolni. Slednje ločimo od zdravih in izvedemo epidemiološko preiskavo, da bi ugotovili, kje so se okužili in s kom so se družili, potem pa jim svetujemo nadaljnjo karanteno. A v praksi se je izkazal kot neučinkovit. V tem času so v ZDA na letališčih preverili 766.044 potnikov. Med tem so jih našli 298 s simptomi, ki so terjali nadaljnjo...

Slo-Tech - Pri okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 trenutno v splošnem velja, da 10 dni po prvem pojavu simptomov bolniki niso več nevarni ostalim. Virus pa začnejo naokoli trositi približno 48 ur pred pojavom simptomov. Kdor okužbo tolerira asimptomatično, prav tako 10 dni po pozitivnem testu niso več nevarni. V Sloveniji se držimo priporočil, da je treba v izolaciji ostati 10 dni po nastopu simptomov, če v zadnjih 48 urah izolacije simptomov ali drugih znakov bolezni ni več. Kužnosti ne smemo zamenjevati s pozitivnim rezultatom testa PCR, saj slednji zazna zelo nizke koncentracije virusnih delcev, ki so lahko posledica živega virusa ali pa mrtvih ostankov po bolezni. Zato je test PCR ena izmed informacij, ki jih zdravniki uporabljajo pri postavitvi diagnoze.

Obstajajo pa izjeme, ki so kužne še precej dlje. V reviji Cell poročajo o primeru (case study), ko je bila bolnica okužena 105 dni (toliko časa so bili testi pozitivni), od tega je bila kužna vsaj 70 dni. Ves čas ni kazala nobenih...

Mladina - Mobilna aplikacija za sledenje stikov #OstraniZdrav je kot kaže vendarle uspela najti pot na nekoliko večje število mobilnih telefonov. Dnevno število javljenih okuženih dnevnih ključev (TEK-ov) se je namreč v primerjavi s septembrom, ko jih je bilo kvečjemu nekaj na dan, konkretno povečalo. V soboto jih je bilo npr. že čez 900, iz česar je mogoče sklepati, da je na ta dan okužbo javilo verjetno nekje med 100 in 200 pozitivnih uporabnikov, s čimer so na možnost opozorilo še kakšnih nekaj 1000 drugih uporabnikov aplikacije, s katerimi so bili v zadnjih 14 dneh v stiku (vsak uporabnik, ki javi okužbo, namreč sporoči po en dnevni ključ za vsakega od zadnjih 14 dni, ko je uporabljal aplikacijo). Opisani obseg obveščanja sicer še zdaleč ne pokrije vseh okužb (v petek skoraj 900), je pa vseeno izjemno dobrodošel, sploh odkar je državna epidemiološka služba v četrtek zavoljo preobremenjenosti prenehala z ročnim iskanjem stikov, s čimer je aplikacija #OstraniZdrav ostala edini mehanizem,...

Slo-Tech - Posamezni anektodični primeri, ko naj bi posamezniki dvakrat dobili novi koronavirus, se pojavljajo že nekaj mesecev, a v nobenem primeru niso mogli nedvoumno dokazati, da se je to res zgodilo. Vedno je namreč obstajala zelo realna možnost, da se je posameznik zgolj navidezno pozdravil, a je virus ostal v njem, pa so ga potem ob poslabšanju spet zaznali. Prav tako ozdravljeni ljudje še tedne nosijo delčke virusa, ki ga testi zaznajo. Hongkonški zdravniki pa zdaj poročajo o 33-letnem moškem, ki je prvi dokumentirani in dokazani primer človeka, ki se je dvakrat okužil z novim koronavirusom. To so zlahka dokazali, ker se je vdrugo okužil z drugim sevom.

Glede na več milijonov obolelih ni neverjetno pričakovati, da bo kdo virus staknil dvakrat. Prav tako to ne dokazuje, da je proti virusu nemogoče razviti čredno imunost ali se cepiti. Omenjeni bolnik, ki je bil vdrugo pozitiven, namreč tedaj ni razvil nobenih simptomov. To je odziv, ki bi ga ob vzpostavljeni imunosti pričakovali....

Slo-Tech - Vsake toliko časa se zlasti po internetu razširijo anektodična poročila o posameznikih, ki so dobili covid-19 kmalu zatem, ko so ozdraveli, pri čemer so nekatere zabeljene še s trditvami, da je potek bolezni vdrugo težji, hujši, daljši. Pred skoraj pol leta, ko je bil virus od Evrope še precej oddaljen, hkrati pa smo o njem vedeli manj, je bil konsenz, da ponovna okužba v kratkem času ni možna in da gre za ostanke virusa. Pol leta pozneje se mnenje večine strokovnjakov ni spremenilo, piše The New York Times, a hudič se skriva v detajlih.

Vprašanje, ali smo po premagani bolezni imuni na ponovno okužbo in kako dolgo ta imunost traja, ni pomembno le za posameznika, temveč ima vpliv tudi na epidemiološki boj proti bolezni. Če namreč lahko kmalu zbolimo ponovno, potem čredne imunosti ni možnost doseči, kar slika distopično prihodnost sveta s trajno navzočim covidom-19. Če pa po drugi strani imunost traja dlje časa, najraje več let, je čredno imunost možno doseči z okužbo velikega dela...

Slo-Tech - Med poplavo poročanja o koronavirusu, kjer nas skorajda nič ne more več presenetiti, je za nekoliko več pozornosti poskrbela novica, da naj bi se nekateri ljudje vdrugo okužili z virusom. Ker koronavirus ne mutira tako zelo hitro, bi morali biti ljudje, ki prebolijo okužbo, vsaj dva meseca po izbruhu bolezni še zaščiteni. Za zdaj kaže, da so mediji pozitivne teste napihnili in vzeli iz konteksta. Strokovnjaki opozarjajo, da vemo o virusu še zelo malo, ponovni pozitivni testi pa še ne pomenijo, da se je posameznik na novo okužil in da bo spet bolan.

Tak primer je japonska turistična vodička, ki je bila drugič pozitivna na koronavirus. Prvi pozitivni test so ji opravili konec januarja, potem pa so jo 1. februarja odpustili iz bolnišnice, ker ni več kazala simptomov bolezni. Na Kitajskem, kjer je bolezen najprej izbruhnila, je primerov drugega pozitivnega testa še več. Pri ostalih koronavirusih, ki povzročajo v glavnem prehlade (razen tistih dveh za sars in mers), ponovne okužbe niso...

Science Blog - Ena izmed najuglednejših znanstvenih revij Science je objavila seznam najpomembnejših dosežkov na znanstvenem področju v letu 2011. Na prvo mesto se je uvrstilo revolucionarno odkritje, da terapija s protiretrovirusnimi zdravili pomaga preprečevati prenos virusa HIV z okuženih posameznikov na zdrave, ki je bilo objavljeno avgusta v The New England Journal of Medicine.

V študiji HPTN 052, ki se je začela aprila 2005 in bi bila morala trajati do leta 2015, a so jo zaradi prepričljivih pozitivnih rezultatov predčasno zaključili že maja lani, je sodelovalo 1763 parov iz devetih držav (Botsvana, Kenija, Malavi, Južna Afrika, Zimbabve, Brazilija, Indija, Tajska, ZDA), kjer je bil en partner okužen z virusom HIV-1....