Intel - Modri procesorski velikan je na dogodku Intel Accelerated prvič nekaj nadrobneje predstavil dejanske proizvodne tehnologije, s katerimi se želi v roku petih let otresti trenutnega zaostanka za konkurenco in vnovič zavladati tako področju proizvodnje računalniških čipov kot tudi trgu samih procesorjev.

Da je Intel konec preteklega desetletja padel v tehnološko luknjo, je že precej obrabljeno dejstvo. Preskok s 14-nanometrskega na 10-nanometrski proizvodni proces se je prav spektakularno ponesrečil, posledice pa bo podjetje čutilo še nekaj časa, saj sta na področju proizvodnje TSMC in Samsung pridobila konkretno, nekajletno prednost, medtem ko pri samih čipih AMD tudi veselo utripa z vzvratnimi lučmi. Poglaviten problem je torej v optimizaciji razvoja proizvodnje in da bi se modri tabor vrnil na pota stare slave, je v preteklih mesecih potegnil nekaj konkretnih potez. S februarjem je na čelo podjetja stopil veteran Pat Gelsinger, ki je v vrnitev prepričal še nekaj preteklih...

Ars Technica - Med projektom prenosa Linuxa na nove mace s sistemskim čipom M1 je bil odkrit še neznan hrošč v čipu, ki dvema aplikacijama omogoča nepooblaščeno komuniciranje med seboj. A ker prijem ne omogoča kraje informacij ali okuževanja naprav z zlobno kodo, zaenkrat ne gre za resnejšo težavo.

Hector Martin je vodja projekta Asahi Linux, katerega namen je prenesti Pingvina na Applove naprave z novim sistemskim čipom M1. Pri igračkanju z drobovjem procesorja pa je naletel na samosvoj register velikosti dveh bitov, ki je dosegljiv v načinu delovanja EL0, to je tisti z najnižjimi sistemskimi privilegiji, ki ga uporabljajo aplikacije. Problem je, da je raba tega registra operacijskemu sistemu praktično nevidna. To pomeni, da ga lahko dve aplikaciji, če to znata, namensko uporabita za medsebojno komunikacijo, ki je ni mogoče zaznati brez posebnih orodij. Po drugi plati te zmogljivosti ni mogoče uporabiti za kukanje v druge registre, oziroma pomnilnik, ali procese. Tako je funkcija uporabna zgolj...

IBM - Pri IBMu so pompozno predstavili "prvi 2-nanometrski čip na svetu". Po eni strani gre šele za konceptno zasnovo, saj IBM ne razvija končnih izdelkov, obenem pa vezje tudi nima zares 2 nm velikih elementov. Po drugi plati je to bržkone v tem trenutku res vrhunec tehnologije GAAFET/nanosheet in praktične rabe EUV litografije.

Tranzistorji tipa FinFET, ki sestavljajo aktualne procesorje, se približujejo mejam zmogljivosti, zato so izdelovalci ter snovalci računalniških čipov že do vratu v razvoju naslednjih generacij tranzistorjev. Po "tridimenzionalnem" kanalu s pokončno plavutko bodo prihodnji kanali sestavljeni iz nanožičk in nanolističev (nanowire/nanosheet), kar uradno imenujejo GAAFET, za gate-all-around FET. Medtem ko TSMC pri svojem 3 nm procesu še vztraja s FinFET, se je Samsung tu že odločil za GAAFET. Dodatno izpopolnjeno zasnovo so sedaj predstavili pri IBMu, ki sicer večjih proizvodnih kapacitet nima več (leta 2014 jih je prodal GlobalFoundries, zase pa ohranil...

Intel - Intelov šef Pat Gelsinger je obelodanil nov strateški načrt proizvodnje polprevodnikov, tako kar se tiče Intelovih tovarn kot čipovnih dizajnov. Nova strategija namreč cilja na večjo prilagodljivost kot doslej, s čimer bo velikan na eni strani elegantneje ponujal svoje proizvodne kapacitete zunanjim partnerjem, na drugi pa tudi sam uporabljal linije drugih podjetij.

Intel se je zadnja leta v novicah pretežno pojavljal zaradi križevega pota njihove 10-nanometrske proizvodnje, pa ranljivosti, kot sta Spectre in Meltdown, ter Applove košarice; medtem pa ga je AMD prehiteval po desni. Toda firme takega kova se ne spodnese tako zlahka in da se odločno pripravlja strategija vrnitve na pota stare slave, je bilo prvič začutiti januarja, ko so objavili, da bo s februarjem na čelo stopil priljubljeni Intelov veteran - predvsem pa inženir - Pat Gelsinger. Možakar je pred dnevi v prezentaciji Engineering the Future prvič predstavil spremembe krovne usmeritve Intelove politike glede...

Bloomberg - Evropska unija ugotavlja, da je pri proizvodnji polprevodniških čipov skoraj popolnoma odvisna od ZDA in Azije, zato razmišlja o tovarni v Evropi. EU želi na domačih tleh imeti napreden proizvodni obrat, ki bi bil sposoben izdelovati čipe v manj kot 10-nanometrski tehnologiji. Da bi to uspelo, želijo pritegniti tudi globalne igralce, kot sta tajvanski TSMC in korejski Samsung.

Minuli mesec smo pisali, da na trgu čipov za avtomobile vlada hudo pomanjkanje, kar ni edini tovrstni primer. Čeprav bo konkretni primer slej ko prej rešen, se Evropa čedalje bolj zaveda problematične odvisnosti od tajvanskih, ameriških in drugih proizvajalcev. Zato si Evropska komisija pod taktirko komisarja za industrijo Thierryja Bretona prizadeva da gradnjo nove ali posodobitev kakšne že obstoječe tovarne v EU. Projekt je še v fazi planiranja, saj se EU še ni odločila, na kakšen način želi ta cilj doseči. So pa že lani dejali, da je dolgoročni cilj v EU proizvesti vsaj petino čipov in mikroprocesorjev...

Trendforce - Intel bo prvikrat v zgodovini zaupal proizvodnjo celega procesorskega čipa zunanjemu izvajalcu, poroča TrendForce. Zaradi znanih težav, ki jih ima Intel pri usvajanju 5-nm tehnologije proizvodnje čipov, bo Core i3 v 5 nm proizvajal TSMC. Proizvodnja bo stekla v drugi polovici leta.

V minulih letih je imel Intel težave pri uvajanju manjših tehnologij, zlasti 10 nm in 7 nm, kar se je odrazilo v zamudah in ukinitvi tradicionalnega razvoja tik-tak. Čeprav nanometrske oznake med proizvajalci niso povsem primerljive, je TSMC očitno bolje usposobljen. Poleg Core i3 naj bi TSMC za Intel proizvajal tudi čipe srednjega in višjega razreda, kar pričakujejo v drugi polovici leta 2022. Intel je že sedaj dele čipov, ki niso v centralnem procesorju (CPU), dal proizvesti TSMC-ju in UMC-ju.

TSMC medtem že razvija 3-nm litografijo, kjer bo za razliko od konkurence še vedno vztrajal pri FinFET-u, medtem ko na primer Samsung prehaja na GGA FET. Glavna razlika med 7 nm in 5 nm pri TSMC je gostota...

AnandTech - Na strokovni konferenci TSMC Technology Symposium 2020 je vodilni svetovni proizvajalec polprevodniških vezij razkril zanimive podrobnosti. Medtem ko so svoj 5-nanometrski proizvodni proces že pognali v masovnem režimu, je pri koncu tudi že razvoj njegovega naslednika pri treh nanometrih.

Pandemija koronavirusa je letos večino tehnoloških konferenc pognala v izvedbo v spletni obliki - kar pa hkrati pomeni, da so nekatere bolj nišne tako lahko dobile več pozornosti. Med njimi je vsakoleten konferenčni dogodek tajvanskega proizvodnega velikana TSMC, Technology Symposium, ki se je odvil skozi prejšnji teden. Običajno je namenjen investitorjem in inženirjem, toda mnogo lahko od njega odnesejo tudi zanesenjaki, ki pobližje spremljajo industrijo polprevodnikov. Otvoritev je, kot se za trenutnega prvaka v proizvodnji tiče, minila v znamenju impozantnih številk, ki pa skrivajo več zanimivosti. Tajvanci so se namreč pohvalili, da imajo polovico vseh nameščenih litografskih naprav z...

AnandTech - Največji kitajski izdelovalec polprevodnikov SMIC je po testnem obdobju na polnih obratih pognal proizvodno linijo čipov s tranzistorji FinFET v 14 nanometrih. Dogodek nam veliko pove o tem, koliko kitajska domača industrija polprevodniških vezij še zaostaja za svetovno konkurenco.

Aktualen trgovinski spopad med ZDA in Kitajsko je za slednjo boleče pokazal odvisnost od tujih kapacitet pri oblikovanju ter proizvodnji čipov. Kje je ta država na poti do vsaj okvirne samozadostnosti na drugem od teh dveh področij, nam oriše zagon nove proizvodne linije v največjem tamkajšnjem podjetju za izdelavo čipov, Smicu (Semiconductor Manufacturing International Corporation). Pred dnevi so objavili, da po avgusta pognanem omejenem testu sedaj s polno paro proizvajajo 14-nanometrska vezja v tehnologiji FinFET. Se pravi, s tranzistorji najmodernejšega tipa, katerih kanal ima tridimenzionalno obliko in ga zato vrata objemajo; pred slabim desetletjem jih je Intel denimo propagiral pod imenom...

Slo-Tech - Proizvajalec polprevodnikov GlobalFoundries je v ZDA in Nemčiji vložil zajetno tožbo proti konkurenčnemu tajvanskemu podjetju TSMC in mnogim njegovim strankam, v kateri jih obtožuje, da kršijo šestnajst njegovih patentov. Od TSMCja zahteva povračilo škode, od sodišč pa prepoved prodaje izdelkov v ZDA in Nemčiji.

Podjetje GlobalFoundries (GloFo), nekdanji AMDjev proizvodni oddelek, sedaj pa samostojni proizvajalec čipov, se je vrglo v širokopotezno pravdanje. Tarča tožbe, ki jo je vložilo na ameriški Komisiji za mednarodno trgovino in več ameriških ter nemških sodiščih, so namreč največji proizvajalec čipov na svetu - tajvanski TSMC - in mnoge njegove stranke, se pravi...

AMD - GlobalFoundries je svojo pot začel kot proizvodni del AMD-ja, dokler ni pred devetimi leti AMD ugotovil, da bi bilo modro ta del osamosvojiti. Predvsem pa je AMD tedaj potreboval denar, ki ga je z deinvesticijo tudi dobil. Čeprav je bil GlobalFoundries odtlej samostojno podjetje, ki je proizvajalo čipe za več naročnikov, je AMD svoje čipe jasno izdeloval v GlobalFoundries in podjetji sta ves čas ohranjali tesen odnos. Tudi najnovejši Ryzni, Threadripperji in Epyci v 14 in 12 nm so izdelali v Globalfoundries. To se sedaj spreminja, saj bo naslednjo generacijo AMD-jevih CPU-jev in GPU-jev izdeloval TSMC, so sporočili v AMD-ju.

V Globalfoundries imajo težave s prehodom na 7-nm litografijo, ki je še lep čas ne bo. Namesto...

Slo-Tech - IBM je v sodelovanju z GlobalFoundries, Samsungom in newyorško univerzo SUNY izdelal prvi delujoč čip v 7-nm tehnologiji. Izdelali so ga v raziskovalni tovarni v newyorškem Albanyju, kjer delajo s 300-mm rezinami. Trenutno so komercialno dostopni čipi, ki so zgrajeni v 14-nm tehnologiji, zelo blizu pa je tudi 10-nm, ki je po mnenju proizvajalcev skrajni domet trenutne tehnologije. Za 7 nm je bilo treba uporabiti nekaj trikov, ki nove čipe razlikujejo od trenutnih FinFET-ov. Pri tem velja že takoj na začetku zapisati, da je do komercialne rabe 7-nm čipov še vsaj dve leti.

Pomembna razlika je material, iz katerega so kanali tranzistorjev. Namesto silicija so uporabili zlitino silicija in germanija, ki ima boljše...

X-Bit Labs - GlobalFoundries, 2. marca 2009 ustanovljena livarna, pred tem pa pravzaprav AMD-jev izdelovalni oddelek, je bilo do nedavnega skorajda edino podjetje, pri katerem je AMD izdeloval svoje procesorje (majhen delež že dolgo proizvaja tudi TSMC). Grafične čipe in vezna čipovja so zaradi ATI-jeve zapuščine že ves čas izdelovali pri TSMC-ju, od koder se že dolgo pričakovani premik h GlobalFoundries še ni zgodil. Zanimivo je, da je bil do nedavnega dogovor med GlobalFoundries in AMD, da prvi slednjemu dobavljajo celotne rezine s procesorskimi jedri, ne glede na delež delujočih jeder na sami rezini. V primeru stabilne proizvodnje in dovršenega proizvodnega...