Intel - Prejšnji teden so pri Intelu pokazali tretjo generacijo UI procesorja Gaudi, s katerim želijo izkoristiti trenutek, ko na tržišču vlada pomanjkanje tovrstnih čipov.

Nvidia trenutno žanje sadove uspešnega dolgoročnega načrtovanja na področju pospeševalnikov strojnega učenja, toda na tržišču vendarle vlada pomanjkanje takšnih čipov. GPTji in sorodni veliki jezikovni modeli potrebujejo na desettisoče procesorjev, kot so A100 in H100, kar ponuja priložnost tekmecem, kot sta AMD s serijo Instinct ter Intel. Modri tabor eno vejo tehnologije razvija na grafičnem in strežniškem oddelku, z megačipi, kot je Ponte Vecchio. Toda razvoj superračunalniških platform je počasen in zahteven - tako se je podjetje denimo lani odločilo, da prekine razvoj naslednika Ponte Vecchia, Rialto Bridga, in se usmeri neposredno na generacijo zatem, Falcon Shores v letu 2025. To pomeni, da podjetje iz tega naslova ne more hitro pripraviti izdelkov, s katerimi bi odgovorilo na trenutne tržne potrebe. Toda Intel...

AnandTech - Intel je na konferenci Supercomputing razkril veliko preostalih skrivnosti o sestavi superračunalnika Aurora, ki naj bi bil dokončan prihodnje leto in cilja na hitrostno krono.

Zgodba superračunalnika Aurora se kot jara kača vije skozi preteklo desetletje in v mnogočem ponazarja Intelove tegobe z razvojem grafičnih čipov. Napovedali so ga leta 2015, in sicer naj bi s podporo ameriškega ministrstva za energetiko nastal v Argonne National Laboratoryju ter prvotno dosegal hitrost slabih 200 petaflopov. Nato se je z zamiranjem Intelove GPGPU tehnologije Xeon Phi izid vse bolj odmikal. Ob napovedi prihajajoče GPGPU arhitekture Ponte Vecchio so izid postavili v leto 2021, predvideno zmogljivost pa povečali na eksaflop. Zaradi pandemije in težav s proizvodnjo so morali prestaviti tudi ta datum, tako trenutno velja, da bo Aurora izgotovljena nekje v drugi polovici prihodnjega leta. Toda po novem je pošteno povečana tudi tarčna hitrost, ki naj bi presegla dva eksaflopa in tako prehitela...

Intel - V Intelu so na dogodku Intel Architecture Day 2021 razkrili nekaj več podrobnosti o prihajajočih grafičnih čipih arhitekture Alchemist, pokazali pa so tudi svojo različico superločljivosti, ki nosi ime XeSS.

Prejšnji teden so v Intelu pognali oglaševalsko mašinerijo v pripravi na lansiranje svojih prvih zmogljivih grafičnih kartic za domače uporabnike. Te bodo nosile ime Intel Arc in prispejo nekje do marca prihodnje leto, prva različica pa bo zgrajena na arhitekturi Alchemist, ki smo jo pred tem poznali pod kodnim imenom DG2. Konec tedna pa je podjetje na strokovno-novinarskem dogodku Intel Architecture Day 2021 ponudilo nekaj več tehničnih detajlov o Alchemistu in lastni izvedbi tehnologije superločljivosti, ki bo očitno zelo pomemben element. Vseh podrobnosti o arhitekturi še vedno ne vemo, ker je do izida še vsaj pol leta in bodo z njimi "po kapljicah" vzdrževali medijsko navzočnost, toda videli smo kar nekaj zanimivosti.

Osnovni element v Intelovih grafičnih čipih je bil...

Intel - Pri Intelu v pripravi na lansiranje svojih diskretnih grafičnih kartic počasi zaganjajo oglaševalsko kampanjo. Za začetek so povedali, katero ime bodo naprave nosile: Arc.

Dolgo je trajalo, da so v Intelu po propadu projekta Larrabee ponovno zagnali razvoj lastnih grafičnih čipov, toda tokrat so podvig zastavili nadvse širokopotezno, saj krovna družina Xe vsebuje celoten spekter rešitev: od linije integriranih vezij Xe-LP do velikih GPGPU procesorjev pod znamko Xe-HPC in strežniških grafičnih kartic Xe-HP. Vmes pa ždi še četrta kategorija: Xe-HPG, kamor sodijo zmogljive grafične kartice za domače uporabnike. Xe-LP smo že videli v procesorjih Tiger Lake in pa diskretni kartici DG1. Sedaj je na vrsti Xe-HPG, katerega uvodni čip oziroma kartica je imel doslej kodno ime DG2. V Santa Clari so liniji Xe-HPG sedaj naposled nadeli konkretno tržno ime: Intel Arc. DG2 pa je postal arhitektura Alchemist. V klasični Intelovi navadi so omenili tudi nekaj naslednikov; to so po vrsti Battlemage,...

Intel - Modri procesorski velikan je na dogodku Intel Accelerated prvič nekaj nadrobneje predstavil dejanske proizvodne tehnologije, s katerimi se želi v roku petih let otresti trenutnega zaostanka za konkurenco in vnovič zavladati tako področju proizvodnje računalniških čipov kot tudi trgu samih procesorjev.

Da je Intel konec preteklega desetletja padel v tehnološko luknjo, je že precej obrabljeno dejstvo. Preskok s 14-nanometrskega na 10-nanometrski proizvodni proces se je prav spektakularno ponesrečil, posledice pa bo podjetje čutilo še nekaj časa, saj sta na področju proizvodnje TSMC in Samsung pridobila konkretno, nekajletno prednost, medtem ko pri samih čipih AMD tudi veselo utripa z vzvratnimi lučmi. Poglaviten problem je torej v optimizaciji razvoja proizvodnje in da bi se modri tabor vrnil na pota stare slave, je v preteklih mesecih potegnil nekaj konkretnih potez. S februarjem je na čelo podjetja stopil veteran Pat Gelsinger, ki je v vrnitev prepričal še nekaj preteklih...

Intel - V Intelu so razširili ponudbo procesorjev Core enajste generacije za prenosne računalnike s šest- in osemjedrniki poddružine Tiger Lake-H.

Aktualna Intelova družina procesorjev za prenosnike je prispela lansko jesen, s splovitvijo enajste generacije Core, s kodnim imenom Tiger Lake. Gre za štiri- in dvojedrnike, kar je videti nekam neugledno, ko jih postavimo ob konkurenčne AMDjeve Ryzene Mobile 5000, ki imajo dvakrat toliko jeder. Sedaj so v Santa Clari spisek naposled razširili z različicami za zmogljivejše prenosnike - z linijo Tiger Lake-H, ki jo sestavljajo osem- in šestjedrniki z nazivno močjo med 35 in 65 vati. Spisek obsega peterico modelov za domače uporabnike in še prav toliko za profesionalna okolja. Ti zadnji podpirajo pomnilnik ECC in so vpeti v program vPro, se pravi storitve, kot je Intel Hardware Shield. Med primerki je izpostavitve vreden predvsem paradni Core i9-11980HK, ker ga je mogoče navijati, celo prek 65 W, s čimer gre v bistvu za prvi Intelov nativni...

IBM - Pri IBMu so pompozno predstavili "prvi 2-nanometrski čip na svetu". Po eni strani gre šele za konceptno zasnovo, saj IBM ne razvija končnih izdelkov, obenem pa vezje tudi nima zares 2 nm velikih elementov. Po drugi plati je to bržkone v tem trenutku res vrhunec tehnologije GAAFET/nanosheet in praktične rabe EUV litografije.

Tranzistorji tipa FinFET, ki sestavljajo aktualne procesorje, se približujejo mejam zmogljivosti, zato so izdelovalci ter snovalci računalniških čipov že do vratu v razvoju naslednjih generacij tranzistorjev. Po "tridimenzionalnem" kanalu s pokončno plavutko bodo prihodnji kanali sestavljeni iz nanožičk in nanolističev (nanowire/nanosheet), kar uradno imenujejo GAAFET, za gate-all-around FET. Medtem ko TSMC pri svojem 3 nm procesu še vztraja s FinFET, se je Samsung tu že odločil za GAAFET. Dodatno izpopolnjeno zasnovo so sedaj predstavili pri IBMu, ki sicer večjih proizvodnih kapacitet nima več (leta 2014 jih je prodal GlobalFoundries, zase pa ohranil...

AnandTech - Po lanskem lansiranju grafične kartice DG1 za prenosnike so v Intelu sporočili, da prve različice prihajajo tudi k sestavljalcem namiznih računalnikov. Kot smo predvidevali, bo DG1 za vekomaj omejena na OEM rešitve in je v prosti prodaji ne bo na voljo, Intel pa jo bo obenem omejil na skrbno izbran spisek sistemov.

Lansko jesen so v Intelu splovili svojo prvo diskretno grafično kartico po dveh desetletjih - DG1, oziroma, kakor ima tržni naziv v inačici za prenosne računalnike, Iris Xe MAX. Takrat so v podjetju obljubili, da nas letos čakajo tudi izvedenke za namizne mašine in zanje je čas očitno napočil sedaj, saj so sporočili, da jih pošiljajo k OEM partnerjem. Kdor je še vedno po malem upal, da bo nemara lahko stegnil roke pa kateri od takšnih kartic za svoje potrebe, lahko sedaj na to pozabi, saj bodo ne le omejene na sestavljalce računalnikov, temveč bodo zahtevale samosvoj hardver. Natančneje, razumele se bodo zgolj s prirejenimi matičnimi ploščami s čipovji B460, H410, B365...

Intel - Intelovo predstavitev na letošnjem CESu smo večjidel čakali zaradi prihajajoče družine namizniških procesorjev Rocket Lake-S, ki pa je bila na koncu še najmanj zanimiv del šova, saj smo videli kar nekaj novih prenosniških modelov.

Če smo pri AMDju letošnjo sejemsko tiskovko pričakovali zaradi lansiranja prenosniških čipov, je bilo pri Intelu ravno obratno: po lanski uspešni splovitvi procesorjev Tiger Lake imajo za letošnji marec v načrtu prihod namizniških izvedenk enajste generacije Core, s kodnim imenom Rocket Lake-S. Glede na pretekle napovedi bo šlo za nenavadnega križanca raznih obstoječih CPUjev, saj bodo tudi rakete še vedno v napravljene 14 nanometrih: jedra Sunny Cove iz Ice Lakov so "prevedli" nazaj na 14 nanometrov in dobili Cypress Cove. Zato se poraja veliko vprašanje, kako bodo v podjetju zauzdali električno porabo in ali bodo sploh konkurenčni AMDjevi uspešnici po imenu Ryzen 5000. Žal tudi tiskovna konferenca (krajši video povzetek) ni dala pravih odgovorov, saj...

Intel - V Intelu so uradno pojasnili, da bodo procesorji enajste generacije Core za namizne računalnike, s kodnim imenom Rocket Lake-S, ki prispejo marca, napravljeni na osnovi jeder Sunny Cove, ki pa bodo prenešena nazaj na 14-nanometrski proizvodni proces.

V Intelu skušajo na vsak način vsaj malo zmotiti AMDjevo paradiranje z novimi Ryzeni. Pred tedni so ravno okoli njihove najave vskočili z omembo, da Intelovi namizniški CPUji enajste generacije Core prispejo predvidoma v marcu 2021; kodno jih imenujejo Rocket Lake-S in bodo končno nativno podpirali vodilo PCIe 4.0, toda več o njih nismo izvedeli. Zdaj so razkrili še kanček več. Kot se je šušljalo, bo šlo zopet za čipe, napravljene v 14-nanometrskem proizvodnem procesu. Toda jedra po dokumentih sodeč ne bodo zasnovana na arhitekturi Willow Cove iz najnovejše družine prenosniških procesorjev Tiger Lake, temveč na Sunny Cove iz platforme Ice Lake, kar nosi novo kodno ime - Cypress Cove. Ta jedra bodo nadalje v večini modelov združena z...

Slo-Tech - V Intelu so potrdili, da naslednja družina procesorjev za namizne računalnike, s kodnim imenom Rocket Lake, prispe marca prihodnje leto. Poznala bo podporo PCIe 4.0, toda pobegi informacij pravijo, da bo še vedno napravljena v 14 nanometrih.

S septembrskim izidom CPUjev Tiger Lake so v Intelu pričeli kazati znake, da se nameravajo potegniti iz globoke luknje, v katero so jih pahnile težave z 10-nanometrskim proizvodnim procesom. Toda ker gre za prenosniške čipe, je velik del njihove zagrizene klientele z namiznimi računalniki ostal kot riba na suhem. Zdaj so v firmi potrdili, da bo na naslednjo generacijo igričarskih naprav potrebno čakati do "prvega četrtletja 2021". To se sklada s svežimi izpusti informacij, po katerih to pomeni "deseti teden prihodnjega leta". Procesorji nosijo kodno ime Rocket Lake, predstavljali bodo enajsto generacijo čipov Core in podpirali vodilo PCIe 4.0, ki smo ga vse do letos v Intelovi ponudbi pogrešali. Toda hkrati vse kaže, da bo šlo sicer za...

Intel - Po razlagi procesorske arhitekture Tiger Lake pred mesecem dni so pri Intelu nove CPUje v preteklem tednu dejansko splovili, pri čemer lahko večji del prvega vala izdelkov na tej osnovi pričakujemo novembra. Obenem je podjetje posodobilo svoj logotip in za prenosnike, ki zadoščajo standardu Athena, uvedlo značko Intel Evo.

Ker se je AMDju na letošnjo pomlad s procesorji Ryzen Mobile 4000 dejansko uspelo prikomolčiti na področje prenosnikov, kjer je zelo dolgo neomejeno vladal Intel, se je bitka med procesorskima velikanoma zopet dodobra razplamtela. Kako močno se modri tabor počuti ogroženega, je bilo mogoče videti na dogodku ob splovitvi prenosniških procesorjev arhitekture Tiger Lake, s katerimi se Intel neposredno zoperstavlja Ryzenom Mobile (skrajšan video povzetek). V prezentacijah je namreč ubral zanimivo pot in svoje novince primerjal izključno s tekmecem, namesto denimo tudi z lastnimi izdelki prejšnjih generacij, in to v že kar bizarnih razsežnostih. Frustracije so do...

Intel - Intel je na virtualnem novinarskem dogodku Architecture Day 2020 natančneje seciral drobovje mnogih svojih prihajajočih izdelkov. Prenosniški procesor Tiger Lake, ki prispe prihodnji mesec, bo napravljen na proizvodnem procesu 10nm SuperFin, s čimer gre doktrina tik-tak dokončno na smetišče zgodovine. Ob diskretnem grafičnem čipu DG1, ki začenja prihajati s tekočih trakov, pa snujejo tudi pravo igričarsko izpeljanko Xe-HPG, ki prispe naslednje leto.

Včeraj je potekel embargo na informacije z dogodka Architecture Day 2020, ki so ga v torek pri Intelu priredili za strokovno javnost. Gre za zelo tehnično usmerjeno predstavitev, kjer se zvrsti kak ducat Intelovih vodilnih inženirjev in natančneje predstavi arhitekturne ter proizvodne podrobnosti prihajajočih čipov. Prvega smo lahko videli predlani, letošnji pa je spričo pandemije covida-19 potekal spletno, s posnetimi prezentacijami. Dogodek prihaja v kritičnem trenutku za Intel, ki se že več let spopada z zamudami v razvoju svojih...

Slo-Tech - Iz podjetja so sporočili, da se bo proizvodnja njihovih procesorjev, izdelanih v 7 nm procesu v najboljšem primeru začela šele leta 2022. Po dosedanjih načrtih naj bi se to zgodilo že konec prihodnjega leta. Povsem lahko pa bo zamik tudi daljši, saj se po besedah njihovega izvršnega direktorja Boba Swana srečujejo s precejšnjimi težavami v proizvodnem procesu.

Znano je, da je AMD, Intelov največji konkurent, že pred meseci poslal na trg svoje čipe Ryzen 4000, ki so izdelani po 7nm postopku in so Intelu odškrnili precejšen delež kupcev in ugleda. Čeprav resnici na ljubo, generacije obeh ponudnikov po samih številkah niso povsem primerljive; tako so najgosteje tiskani Intelovi 10 nm čipi, vsaj po gostoti tranzistorjev precej enakovredni tistim od konkurentov. Intel je sicer edino podjetje, ki samo načrtuje in nato tudi izdeluje procesorske čipe, konkurenti običajno počenejo eno ali drugo. AMD, pa tudi Apple, Huawei in Qualcomm svoje čipe denimo izdelujejo pri podjetju TSMC, kjer...

Slo-Tech - Intel je predstavil podrobnosti prihajajočega standarda Thunderbolt 4, ki je osnovan na specifikacijah USB4 in ga oglašujejo kot univerzalni priključek. Prek Thunderbolta 4 se bodo priklapljali monitorji, diski, zunanje grafične kartice, docki itd. Thunderbolt 4 bo združljiv s priklopi USB (tudi USB4) in Thunderbolt 3, zato bojazni o nezdružljivosti to pot odpadejo.

Thunderbolt 4 bo podpiral hitrost do 40 Gb/s, kar bo dovolj za hkratni priklop dveh monitorjev z ločljivostjo 4K. To je enaka hitrost, kot jo omogoča že standard Thunderbolt 3, zato je treba izboljšave iskati drugje. Prva bo že ta, da na Thunderboltu 3 niso delovali vsi monitorji v takšni kombinaciji, v novi verziji pa bodo. Intel pravi, da bo novi standard podpiral priklop naprav z največ štirimi priključki Thunderbolt 4 (kot vozlišče), kable maksimalne dolžine 2 metra, polnjenje, zbujanje računalnika in VT-d zaščito (DMA). Mimogrede, oba standarda (3 in 4) bosta imela oznako preprosto Thunderbolt, zato bo na prvi...

AnandTech - Intel se je na svoji predstavitvi na lasvegaškem CESu tudi tokrat osredotočil predvsem na širino svoje dejavnosti in bolj splošne napovedi, domače uporabnike pa zabaval pretežno s supertankimi prenosniki svojih partnerjev. Kljub temu smo videli tudi nekaj zanimivosti, kot so bile bežne demonstracije grafične arhitekture Xe in prihodnje generacije mobilnih CPUjev Tiger Lake.

Pri Intelu zadnja leta zaradi težav z 10-nanometrskim proizvodnim procesom ne uspejo najavljati in kazati konkretnih novih čipov s takšno naglico, kot bi si želeli, zato so postali mojstri v izvajanju prezentacij, ki so osrediščene okrog izdelkov, ki jih počno njihovi partnerji, ter naštevanju, kje vse lahko v računskih centrih vidimo njihove rešitve. Na letošnjem sejmu CES ni bilo nič drugače, saj je znaten del tiskovne konference (krajši video povzetek) odpadel na obdelavo podatkov v oblaku, umetno inteligenco, samovozne avtomobile in podobno. Tako smo lahko slišali, da video kodek SVT-AV1, ki ga razvijajo v...

AnandTech - Intel se je očitno res ustrašil AMD-ja, ki mu je po več letih zaostanka s procesorji Ryzen Threadripper uspel veliki met, saj so cenejši in zmogljivejši od trenutnih Intelovih procesorjev Core i9. Intel se je odločil nenavadno zgodaj predstaviti novosti, ki šele prihajajo, s čimer so več kot očitno želeli pomiriti tudi vlagatelje in stranke. Intel namreč tudi že zelo dolgo časa ni zmanjšal litografije novih procesorjev.

Aktualni procesorji Kaby Lake so namreč procesorji v drugi generaciji 14-nm tehnologije, kar Intel komercialno označuje 14nm+. Tudi prihajajoči Coffee Lake bo še vedno v 14 nm, kar bo Intel kot tretjo generacijo označil s 14nm++. Pričakovali smo, da mu bo sledil Cannon Lake na 10 nm (10nm+, torej druga...