Slo-Tech - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je sporočila, da je 136 držav, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov svetovnega bruto proizvoda, pristopilo k dogovoru o obdavčitvi v digitalni dobi. Med podpisnicami je po novem tudi Irska, ki se je med članicami Evropske unije najdlje upirala, saj ima zaradi izjemno nizkih obdavčitev dobička podjetij in prožne zakonodaje veliko tujih tehnoloških multinacionalk tam evropska predstavništva. Dogovor so podpisali tudi Luksemburg, Malta, Liechtenstein, Nizozemska, Estonija, Madžarska ter Bosna in Hercegovina, ki so imeli doslej največ izjem ali nizke davčne stopnje. Med podpisnicami pa še vedno ni Cipra.

Dogovor predvideva najmanj 15-odstotni davek na dobiček tehnoloških velikanov in bo začel veljati leta 2023. Velja le za podjetja, ki imajo letno vsaj 750 milijonov evrov prihodkov. V OECD poudarjajo, da dogovor ne ukinja tekmovanja držav v davčni privlačnosti, postavlja pa spodnje meje pri tovrstnem početju. Dogovor predvideva...

Slo-Tech - Več kot 130 držav je doseglo dogovor o uvedbi svetovnega digitalnega davka, ki ga bodo plačevali tehnološki giganti povsod, kjer poslujejo in ustvarjajo prihodke. Pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje (OECD) so pripravile izjavo o uvedbi dvostebrnega davka, ki bo reševal izzive digitalne ekonomije.

V prvem stebru so multinacionalke, ki letno ustvarijo več kot 20 milijard evrov prometa in ustvarjajo vsaj 10-odstotno bruto maržo (dobiček pred davki glede na promet). Steber predpostavlja novo razdelitev pravice do obdavčitve, ki ne bi bila več le pri državi, kjer je registrirana multinacionalka, temveč bi del davkov pripadel tudi ostalim državam, kjer multinacionalka posluje. Pri tem fizična navzočnost ne bo potrebna. Iz te obdavčitve so izvzete regulirane finančne inštitucije ter podjetja, ki pridobivajo naravne vire (nafto, plin itd.).

V drugem stebru pa se določa, da je najnižja stopnja davka na dobiček 15 odstotkov. To bo veljalo za vsa podjetja, ki ustvarijo...

Capital - Znesek je sad dogovora med francoskimi davčnimi organi in tamkajšnjo podružnico Facebooka, vanj pa je že vštetih tudi 22 milijonov evrov kazni, ki jo mora podjetje poravnati zaradi utaje. Francozi so davčni postopek proti Facebooku sprožili leta 2012, z njim pa so pregledali poslovanje družbe med leti 2009 in 2018.

Francija tako nadaljuje svoj pogrom nad tujimi digitalnimi podjetji, s čimer želi doseči prenovo mednarodnih davčnih pravil. Slednja denimo v EU še vedno omogočajo kanaliziranje prihodkov v podružnice, ki imajo povečini sedež v kateri od držav članic z nizkimi korporativnimi davki, denimo na Irskem, kjer jo ima tudi Facebook.

Natančnejše podrobnosti sporazuma med Facebookom in Francijo niso znane, predstavniki francoske davčne uprave primerov, ki se tičejo konkretnih zavezancev, namreč ne morejo komentirati. Je pa iz podatkov, ki so jih izbrskali pri francoski reviji Capital jasno, da je podjetje po letu 2018, torej zadnjem letu, ki ga je zajela davčna preiskava,...

Financial Times - ZDA so izstopile iz več večstranskih pogajanj v okviru OECD o uvedbi pravičnega globalnega davka na multinacionalke, ki svoje prihodke ustvarjajo v digitalni ekonomiji. Gre za podjetja, kot so zlasti Google, Amazon ali Facebook, ki večino davka na dobiček plačujejo v ZDA, po svetu pa z domišljenimi manevri in uporabo davčnih oaz zbijejo davčno osnovno na minimum. Problem predstavlja zlasti obdavčitev v državah, kjer multinacionalke nimajo pravnih oseb ali drugih oblik, a tam spričo interneta še vedno poslujejo.

Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je ta teden v pismu evropskim kolegom sporočil, da ZDA v pogajanjih ne bodo več sodelovale. Kot razlog je navedel zastoj v pogajanjih, ki ga niso uspeli preseči. Uradno so s tem državam dali možnost, da se bolj osredotočijo na odziv na pandemijo covida-19 in varno odpiranje gospodarstva.

Evropske države so se na odločitev ostro odzvale. Francoski finančni minister Bruno Le Maire je odločitev označil kot provokacijo. Evropski...

Slo-Tech - Španski spodnji dom parlamenta je danes začel zakonodajni postopek za sprejem kontroverznega davka na promet velikih spletnih podjetij, kot so Facebook, Google, Apple in Amazon. Več podrobnosti ni znanih, razen, da naj bi državna blagajna na račun davka prejela milijardo evrov več prilivov. Sprejemanje zakona naj bi trajalo 3-4 mesece, pri čemer se utegne manjšinska vlada soočiti s problemom zagotavljanja potrebna večine poslanskih glasov.

Druga težava se navezuje na morebitne protiukrepe s strani ZDA. Te so jih že napovedale zoper Francijo, ki je tak davek uvedla pred slabim letom dni, njihov finančni minister Bruno Le Maire pa je včeraj na konferenci G7 - kot že večkrat doslej - vnovič potrdil, da nameravajo pri njem vztrajati, kljub pritiskom z one strani Atlantika. Obenem je pozval članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), naj pohitijo s poenoteno, mednarodno različico davka, ki bi po njegovem mnenju morala biti nared do konca letošnjega leta.

Robert...

Reuters - Francija ne odstopa od uvedbe digitalnega davka, ki bo zajel tehnološke multinacionalke, ki poslujejo tudi v Franciji. To bo storila ne glede na morebiten napredek pri mednarodnem urejanju tega problema, je dejal francoski finančni minister Bruno Le Maire. Januarja je namreč Francija izrazila pripravljenost, da omenjeni davek začasno odloži do konca tega leta, če bodo vmes potekala pogajanja o svetovni ureditvi. Toda ker je vmes izbruhnil koronavirus, zaradi česar imajo finančni ministri po svetu povsem druge prioritete kot obdavčevati Amazon, Apple, Facebook, Google in druščino, bo Francija očitno davek vseeno uvedla.

Le Maire je dejal, da tovrstni davek še nikoli v zgodovini ni bil potrebnejši. Pri tem je dodal, da omenjeni tehnološki velikani med krizo poslujejo bolje kot večina ostalih podjetij. Francija bo zato še v letu 2020 začela mednarodne gigante obdavčevati, bodisi z nacionalno zakonodajo ali v skladu z mednarodnimi dogovori. Francija sicer ni edina, ki se za to...

Slo-Tech - Apple je eden največjih grešnikov, ko govorimo o izogibanju davkom v preteklosti, saj so s pridom izkoriščali vse luknje, ki so jim omogočale smešno nizke stopnje obdavčitve. V letu 2014 je Apple plačal efektivni davek na dobiček po 0,005-odstotni stopnji. V Evropi je za to uporabljal irsko-nizozemsko navezo, s čimer so globalne dobičke prikazovali na Irskem, kjer zaradi posebne obravnave podružnice na Bermudih niso bili obdavčeni. Irska je tedaj napovedala spremembo zakonodaje, kar je letos začelo veljati tudi za obstoječa podjetja.

Zato ni tako presenetljivo, da je Tim Cook nenadoma ugotovil, da svetovni davčni sistem ni pošten in da potrebuje prenovo. Evropske države to ugotavljajo že dlje časa, a politične volje za uvedbo davka na tehnološke multinacionalke vsaj na nivoju EU ni, zato države (npr. Francija) zagato rešujejo po svoje. Applov izvršni direktor Cook je sedaj tudi Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pozval, da izpelje davčne reforme, ki bodo...

Slo-Tech - Po napovedih je tudi zgornji dom francoskega parlamenta potrdil novo zakonodajo, ki obdavčuje tehnološke gigante, ki v Franciji ustvarjajo prihodke, a tam ne plačujejo davka na dobiček. Novi zakon uvaja 3-odstotni davek na promet, ki ga v Franciji ustvarijo podjetja, ki imajo globalno vsaj 750 milijonov evrov prometa, če ga vsaj 25 milijonov evrov ustvarijo v Franciji. Z drugimi besedami, gre za Google, Amazon, Apple in podobne, ki prodajajo svoje izdelke ali storitve po celem svetu, a v Franciji nimajo stalne poslovne enote ali pa ta v tujino plačuje visoke licenčnine in najemnine, zato v Franciji ne izkazujejo (skoraj nič) dobička.

Na seznamu je približno 30 podjetij, od tega jih je večina v ZDA. To je ameriškega...

Bloombergtax - T.i. digitalni davek, ki ga je nedavno napovedal francoski finančni minister, se že sooča s prvimi preprekami. Chip Harter, visoki uradnik ameriškega finančnega ministrstva je namreč pred pariškim srečanjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) na temo digitalnih davkov napovedal, da ZDA intenzivno razmišljajo o primernem odzivu na davek, za katerega menijo, da je diskriminatoren do ameriških podjetij.

Po njihovi oceni bi ga bilo mogoče spodbijati v okviru sklenjenih trgovinskih sporazumov in pred organi Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Sam ukrep pa bi po njegovem mnenju bolje izpeljati s širšim mednarodnim dogovorom, sprejetim v okviru OECD. Harter je še poudaril, da bodo ZDA nasprotovale vsakemu takemu davku, ki bi ga sprejela katerakoli posamezna...