Slo-Tech - V 70. letih minulega stoletja so raziskovalci ugotovili, da lahko klorofluoroogljiki (CFC) v ozračju ostanejo dovolj dolgo, da se prebijejo v stratosfero. Tam lahko klorovi atomi, ki nastajajo ob razpadanju zaradi ultravijolične svetlobe, reagirajo z ozonom in ga katalitično razgrajujejo, sta ugotavljala Frank Sherwood Rowland in Mario Molina. Da lahko klor razkraja ozon, ni bila nova ugotovit, je bila pa povezana CFC-jev s tem pojavom docela nepričakovana. Rowland, Molina in Paul Crutzen so za odkritje leta 1995 prejeli tudi Nobelovo nagrado za kemijo.

Rowland-Molinova hipoteza je bil nekaj časa predmet debat, ker so zlasti lobisti iz industrije glasno trdili, da gre za teorijo, nedokazane trditve, neumnosti. A njun članek je sprožil obsežne raziskave, ki jih je množično podprl ameriški proračun. Že let 1976 je bila teorija potrjena, leta 1985 pa so nad Antarktiko dejansko odkrili izjemno znižanje koncentracije ozona. Ozonska luknja ni bil teoretični konstrukt, temveč resničnost....

Slo-Tech - Nemški raziskovalci iz Centra za zračne in vesoljske polete (Deutschen Zentrum für Luft- und Raumfahrt ali DLR) poročajo, da so prvikrat zaznali ozonsko luknjo nad severnim polom. To je raziskovalce presenetilo, saj je bila ozonska luknja dolga leta nad južnim tečajem. Prvikrat so jo tam odkrili leta 1982, a se je po prepovedi uporabe klorofluoroogljikov (CFC) in drugih škodljivih substanc leta 1987 začela zmanjševati in se je lani skrčila na najmanjšo velikost po letu 1982. Pojavitev ozonske luknje nad severnim tečajem zato bega, čeprav so že v preteklosti zaznali stanjšanja ozonske plasti na severu.

Na višini 15-30 kilometrov je večina zemeljskega ozona, ki tam opravlja pomembno funkcijo. Absorbira zlasti ultravijolično svetlobo, s čimer površje ščiti pred tem za živa bitja škodljivim sevanjem. Ozona seveda ne zmanjka, temveč se njegova koncentracija zmanjšuje. Merijo jo v Dobsonovih enotah, kjer 1 DU ustreza plasti čistega ozona, ki bi pri standardnih pogojih merila 10 µm v...

Phys.org - Lani smo ugotavljali, da je v ozračju previsoka koncentracija škodljivih klorofluoroogljikov (CFC) glede na dolgoletno prepoved uporabe, kar pomeni, da jih nekdo še danes proizvaja oziroma uporablja. Kmalu se je izkazalo, da so vir zelo verjetno kitajski proizvajalci poliuretanskih pen. Nekateri sploh niso skrivali, da pri proizvodnji uporabljajo škodljivi CFC-11.

Sedaj so znanstveniki zatrdno potrdili, da na vzhodu Kitajske proizvajajo škodljive CFC-je. Članek z rezultati raziskav je objavljen v Nature. Mednarodna skupina raziskovalcev iz Velike Britanije, Južne Koreje, Japonske, ZDA, Avstralije in Švice je ugotovila, da se je od leta 2013 letna proizvodnja CFC-jev povečala za 7000 ton, ki izvirajo iz vzhodna Kitajske. Lani se je koncentracija CFC-11 v ozračju celo povečala, čeprav bi morala vse od...

Slo-Tech - Britanska nevladna okoljevarstvena organizacija EIA (Environmental Investigation Agency) je pridobila informacije, ki kot krivca za nenavadno povišanje koncentracij prepovedanih ozonski plasti škodljivih klorofluoroogljikov (CFC) izpostavlja kitajsko industrijo penastih mas. EIA v svojem poročilu navaja, da so krivci številna kitajska podjetja, ki proizvajajo penaste mase in druge izolacijske materiale, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Sporni CFC-11 se v vsaj osemnajstih podjetjih uporablja kot ekspandirno sredstvo pri proizvodnji poliuretanskih pen. Ugotavljajo, da ne gre za izolirane incidente, temveč povsem uveljavljeno industrijsko prakso na Kitajskem, kjer je CFC-11 rutinsko v uporabi. Zaradi tega EIA poziva kitajsko vlado in ostale podpisnike montrealskega sporazuma k ukrepanju.

Zgodba se je začela maja, ko je Nature objavila rezultate raziskave o...

Slo-Tech - Ko sredi minulega meseca Nature objavila raziskavo, ki je pokazala na nepričakovano visoke koncentracije CFC-11 v atmosferi, se je znanstvena skupnost zdrznila. Škodljivi klorofluoroogljki (CFC) so bili prepovedani že 1989, ko je začel veljati montrealski sporazum, ki so ga podpisale čisto vse države. Nenavadno visoke koncentracije kažejo, da nekdo goljufa in kljub prepovedi še vedno ali vnovič proizvaja te okolju škodljive kemikalije. Nihče pa še ne ve, kje.

Glavni problem CFC-jev je njihova dolgoživost in razpadni produkti. CFC-ji se v višjih plasteh atmosfere zadržujejo zelo dolgo in le počasi razpadajo. Ko pa razpadejo, je njihov razpadni produkt tudi klorov radikal, ki je odličen katalizator za uničevanje ozona. En sam klorov radikal lahko več milijonov molekul ozona...

Slo-Tech - Ko so konec 70. let znanstveniki izmerili, da se koncentracija ozona v stratosferi zmanjšuje in da je zmanjšanje še posebej izrazito nad polarnimi območji, kjer ga imenujemo ozonska luknja, je bil odziv svetovnih sil usklajen. Po vsem svetu je bila od leta 1989 prepovedana proizvodnja in uporaba nekaterih ozonu škodljivih kemikalij, med katerimi so klorofluoroogljiki (CFC). Ozonska luknja se krči, koncentracija CFC-jev pa upada - a prepočasi, torej očitno nekdo nekje goljufa. Tako ugotavlja raziskava, ki je bila ta teden objavljena v Nature.

Odziv na odkritje ozonske luknje je montrealski sporazum, ki so ga podpisali leta 1987 in je začel veljati leta 1989. Z njim so se vse države na svetu - predstavlja prvi sporazum v zgodovini, ki so ga podpisale vse države...

Ars Technica - Ozonska plast je področje v stratosferi, kjer je znatna koncentracija ozona. Tam zaradi UV-žarkov molekule kisika razpadajo v dva atoma kisika, ki potem reagirata vsak s svojo molekulo kisika v ozon. Nastala molekula absorbira UV-žarke, pri čemer zoper razpada v molekulo in atom kisika. To je pomemben mehanizem absorpcije škodljive ultravijolične svetlobe, ki varuje življenje na Zemlji.

Vsako leto se pozimi nad Antarktiko ustvari območje znižane koncentracije ozona v stratosferi (ozonska luknja), ki je posledica več dejavnikov. V glavnem gre za zbiranje škodljivih klorovih radikalov, ki so razgradni produkti klorofluoroogljikovodikov (freonov). Klorovi radikali...