Slo-Tech - Ameriški Zvezni urad za prometno varnost je v zgodovinski odločitvi za avtonomno dostavno vozilce Nuro R2 prvič dovolil delno izjemo pri izpolnjevanju zveznih standardov prometne varnosti. S tem se začenja uvajanje predpisov, posebej prilagojenih samovoznim avtomobilom.

Kljub visokoletečim napovedim Uberja in Wayma ter vztrajnemu napredku v preizkušanju avtonomnega potniškega prometa, pa bomo navadni smrtniki prave samovozne stroje bržkone najprej izkoriščali v tovornem transportu, torej dostavi tako na debelo kot drobno. V ZDA pri slednjem prednjači firma Nuro, ki je na prelomu v leto 2019 z vozilom Nuro R1 dostavljala špecerijo v Phoenixu, nato pa sredi lanskega leta še v Houstonu. Zdaj je družba predstavila naslednjo generacijo vozilca, Nuro R2, ki ima pri podobni velikosti kot predhodnik kar za polovico večjo delovno prostornino, pa vgrajeno hlajenje in še kaj.

Mnogo teh karakteristik so snovalci lahko dodali, ker se jim ni bilo treba več ubadati z avtomobilskimi elementi, ki...

theguardian.com - Slab mesec potem, ko je v javnost prišla namera Evropske komisije, da začasno prepove uporabo samodejne prepoznave obrazov na javnih mestih, je v javnost prišla še povsem nasprotna namera evropskega parlamenta (EP). Na eni od strani njihovega intraneta so namreč novinarji Guardiana in zaposleni odkrili zabeležko razprave, v kateri so razpravljali prav o tem, kako bi vpeljava take tehnologije pomagala pri večji varnosti in boljšem nudenju storitev poslancem.

Zapis, ki je nato bliskovito izginil, je nosil naslov "Umetna inteligenca za boljše storitve," in je poleg prepoznave obrazov govoril tudi o prevajanju s pomočjo umetne inteligence ter nasploh o koristnih posledicah pri delovnih procesih, kategoriziranju zaposlenih in najemanju storitev.

Zapis je bil izbrisan potem, ko se je o njem s pismom najvišjim uradnikom predstavniškega telesa, pozanimala nizozemska liberalna poslanka Sophia In’t Veld. V pismu je vodstvo neposredno vprašala o koristih vpeljave take tehnologije, njeni...

Slo-Tech - Petdeset tehnoloških podjetij, civilnih združenj in varnostnih strokovnjakov se je podpisalo pod odprto pismo, v katerem so obsodili predlog britanskega GCHQ (Government Communications Headquarters), po katerem bi obveščevalcem po potrebi omogočili prisluškovanje šifriranim komunikacijam. Med precej ogorčenimi podpisniki pisma so denimo tudi Google, Apple in WhatsApp.

Predlog,...

Ars Technica - Švedska pošta se pripravlja na uvedbo alternativna sistema plačevanja poštnine za pisma, ki bo odpravil potrebo po znamkah. Doslej je bilo namreč v poštne nabiralnike mogoče vreči le pisma, ki so imela znamko, v nasprotnem primeru jih je bilo treba oddati na okencu in plačati poštnino tam. Da bi ljudem približali pošiljanje pisem, so uvedli plačilo poštnine prek SMS-sporočil. Kdor želi poslati pismo, pošlje SMS-sporočilo na številko pošte, tako da poštnino poravna kar ob računu za telefon, nazaj pa dobi SMS-odgovor s kodo, ki jo napiše na pismo v dokaz, da je poštnina resnično plačana.

Podoben sistem bo uvedla tudi Danska, ki bo to storila že 1. aprila. Švedi datuma uvedbe nove storitve še niso določili. Anders Åsberg, vodja oddelka za marketing in razvoj v švedskem Posten AB,

Slo-Tech - Po poročanju nosoftwarepatents.com je poljski časopis Gazeta Wyborcza objavil članek v katerem pravi, da naj bi poljske podružnice podjetij Siemens, Nokia, Philips, Ericsson in Alcatel poljskemu ministerskemu predsedniku Mareku Belki napisale pismo glede programskih patentov.

Točna vsebina pisma ni bila razkrita, časopis pa poroča, da pismo nakazuje na premislek podjetij o investiranju v Poljsko, če se bo vlada upirala legalizaciji programskih patentov v EU.

So vlade zavezane volilcem ali korporacijam?

The Register -

Po svetovnih e-mail nabiralnikih menda že lep čas kroži pisemce, ki vas opozarja na računalniški hrošč leta 2003, ki naj bi ugonobil naše abake pojutrišnjem. Hrošč naj bi bil odkrit 23. februarja, nastopil pa naj bi zaradi okroglega (khm, khm) datuma v računalniškem zapisu -- 03/03/03. Pismo še pravi, da čas nedelovanja računalniških sistemov ostaja neznan, medtem ko strokovnjaki menijo, da bo zagotovo daljši od 24 ur.

V pismu seveda ni niti drobca resnice, saj nam v bližnji prihodnosti ne grozi nobena časovno tempirana e-bomba. Kljub očitnemu nesmislu pisma, je mnogo ljudi nasedlo. Kako izgleda pismo, si lahko preberete tu. Še novica.