Google - Pri Googlu po več mesecih priprav začenjajo odpirati vrata do svojega pogovornega algoritma LaMDA.

Po debaklu Microsoftovega chatbota Tay, ki je področje pogovornih algoritmov pahnil v večletno krizo, se časi za robotske sogovornike očitno jasnijo. V začetku avgusta je Meta v javni preizkus potisnila algoritem BlenderBot 3. Njegov izkaz je zaenkrat bolj mlahav; v pogovorih je še zelo očitno "umeten" in nič kaj življenjski, hkrati pa kljub vdelanim varovalkam še vedno ni imun na učenje lumparij. Že nekaj dni po lansiranju preizkusa so ga tako pripravili do natolcevanja čez Marka Zuckerberga in Facebook. Toda Metinih inženirjev to ne zmede in pravijo, da so nekaj takega pričakovali. Pogovorne modele je pač treba na neki točki pahniti v divjino, saj jih ni mogoče v nedogled držati v laboratoriju.

Zdaj sledijo še pri Googlu, kjer bodo postopno omogočali čebljanje z modelom LaMDA. Ta si je doslej že pridobil kar nekaj razvpitosti, predvsem zaradi prigode izpred mesecev, ko je bil...

Slo-Tech - V Alphabetu gradijo na uspehu algoritma AlphaFold 2 in so za namen nadaljnjega raziskovanja bioloških učinkovin ustanovili podružnico Isomorphic Labs.

Konec lanskega leta je Alphabetov laboratorij za strojno učenje DeepMind pokazal zgodovinsko iznajdbo: algoritem AlphaFold 2, ki je prvič posegel po sanjah biokemikov širom sveta: računalniškem izračunavanju zvijanja beljakovin zgolj na podlagi njihove kemijske sestave. Takšna zmogljivost bo bistveno pospešila in olajšala tako raziskovanje procesov v živih bitjih, kakor tudi iskanje novih zdravil, kjer dolgotrajni postopki razvoja predstavljajo vse večji problem. Letošnjega julija so algoritem dali v javno uporabo, nekaj dni zatem so lansirali tudi bazo podatkov vseh tako pregledanih beljakovin v človeškem telesu. Toda ker je DeepMind prvenstveno podjetje za raziskave strojnega učenja, so morali v Alphabetu za iskanje konkretnih medicinskih učinkovin ustanoviti novo entiteto.

Podružnica Isomorphic Labs bo namenjena praktični rabi...

DeepMind - DeepMindov najnovejši algoritem za iskanje strukture beljakovin, AlphaFold 2, je pokazal tako izjemne rezultate, da je očitno zelo blizu čas, ko bomo lahko univerzalno znali zgolj iz kemijske sestave dognati, kako se beljakovine zvijajo. Gre za enega najbolj prelomnih dogodkov v novejši biokemiji, ki bo zelo verjetno imel hitre in drastične učinke na oblikovanje zdravil ter sintetičnih proteinov.

Beljakovine so funkcijsko najbolj raznolika skupina molekul v živih organizmih, saj skrbijo za vse od katalize reakcij do rokovanja z dednino. Kaj natančno neka beljakovina počne, je odvisno tako od njene kemijske sestave kot tudi njene natančne prostorske strukture - se pravi, kako se njeni elementi spontano razporedijo, oziroma, kako se beljakovina "zvije". V osnovi skušamo natančno zgradbo dognati z opazovalnimi metodami, kot sta rentgenska difrakcija in krioelektronska mikroskopija. A te imajo omejitve, saj v mnogih primerih vzamejo dosti časa in imajo resne probleme z nekaterimi...

theguardian.com - V preteklem tednu so množice britanskih srednješolcev občutile, kako je, če o tvoji usodi odloča računalnik - in to slabo. Algoritem, ki bi moral ob odsotnosti letošnje mature pomagati določiti dokončne zaključne ocene, je namreč izvrgel sumljivo nizke rezultate in s tem mnogim zaprl pot na želeno univerzo. Po nekaj dneh so se oblasti naposled odločile, da te poti ne bodo uporabile, ostane pa šolska lekcija v slabi praksi rabe algoritmov.

Letošnje leto v Združenem kraljestvu zaradi pandemije covida-19 niso izvedli preizkusov ob koncu srednje šole; to so GCSE, GCE A-level in razni strokovni izpiti - oziroma po domače, matura. Ko je bilo spomladi jasno, da klasična izvedba zaradi karantenskih ukrepov ne bo mogoča, so stekle priprave na izvedbo postopka, ki bi poskrbel za "rezultate, čim bližje siceršnjim iz preteklih let" in hkrati "omejil inflacijo ocen", ki naj bi se dogajala zadnje čase. Odločili so se za kombinacijo ocen učiteljev in pa rabe algoritma, ki je v glavnem upošteval...

Nature - Strojna inteligenca, razvita v Alphabetovih oddelkih Google Health in DeepMind, se je dobro odrezala pri razbiranju znakov najzgodnejše faze raka dojk iz mamogramov, saj je bila celo malce zanesljivejša od človeških zdravnikov. Toda od uporabnega orodja nas loči še nekaj časa.

Rak dojke je med ženskim delom populacije v razvitem svetu najmnožičnejši tip raka in hkrati - za pljučnim - drugi najbolj smrtno nevaren. Možnost preživetja se močno poveča s pravočasnim odkritjem bolezni, zaradi česar se starejšim ženskam tudi pri nas svetujejo redni pregledi z mamografijo na dve leti. Toda razbiranje stanja z mamogramov, se pravi rentgenskih slik, je zahtevno in ne daje tako zanesljivih izsledkov, kot bi si želeli: kar blizu petino primerov raka se pri takšnih presejalnih testih zgreši, medtem ko okrog polovico žensk doleti tudi kak lažni alarm. Računalniška pomoč pri tovrstni diagnostiki ima že kar dolgo zgodovino, saj so v ZDA z njo začeli že pred več kot dvajsetimi leti. Toda v praksi...

Slo-Tech - Londonski DeepMind, ki ga je Google kupil pred petimi leti in je počel že marsikaj, od igranja goja in branja z ustnic do diagnostike očesnih bolezni, sedaj napoveduje tudi odpovedi ledvic. O dosežku poročajo v Nature.

To ni prvi DeepMindov izlet v zdravstvo. V resnici v britanskih bolnišnicah že nekaj časa preizkušajo sistem Streams, ki je namenjen diagnosticiranju težav z ledvicami. Streams ne uporablja umetne inteligence ali strojnega učenja, a mu kljub temu ne gre slabo. Zdravniki, ki so uporabljali Streams, so spregledali le tri odstotke primerov poslabšanja delovanja ledvic, medtem ko je brez Streamsa takih primerov 12 odstotkov. Streams deluje klasično, torej brez umetne inteligence, predvsem zato, ker je s tem laže začeti. Bolnišnice in...

Slo-Tech - Zadnji meseci so prinesli sveže novice o napredku umetne inteligence laboratorijev OpenAI in DeepMind v igranju iger s človeškimi nasprotniki. Strojna pamet OpenAI Five je prvič premagala eno vodilnih človeških ekip v Doti 2 na svetu, OG. DeepMindovi agenti pa so se znesli nad ljudmi v Quakovem načinu CTF.

Lansko poletje smo pisali, da v Doti 2 računalnik še ne nadvlada človeka, ko je algoritem OpenAI Five v ekshibicijskih bojih na prireditvi The International klonil proti človeškim profesionalcem. Manj kot leto dni dodatnega treninga je bilo potrebno, da je strojna pamet položaj obrnila sebi v prid, kajti sredi aprila so v dvoboju na dogodku OpenAI Five Finals padli aktualni svetovni prvaki z Internationala 2018, moštvo OG. Rezultat v igrah je bil 2:0 za...

Slo-Tech - DeepMind je svojo pot začel kot izvrsten igralec iger, a se je umetna inteligenca kmalu začela učiti tudi uporabnejših reči. Pred dvema letoma je DeepMind začel sodelovati z očesno kliniko Moorfields v Londonu, kjer je bil cilj umetno inteligenco naučiti prepoznati bolezni, ki jih lahko diagnosticiramo s fotografij oči. Številne bolezni je moč diagnosticirati s pregledom oči, na primer diabetično retinopatijo (bolezen očesne mrežnice zaradi povečane koncentracije sladkorja v krvi) ali starostno degeneracijo rumene pege. Dve leti pozneje so prvi rezultati objavljeni v Nature Medicine. Povzetek: DeepMind je boljši od ljudi.

DeepMind lahko iz posnetkov OCT prepozna več kot 50 različnih bolezni z natančnostjo 94,5 odstotka. Pearse Keane, ki je eden vodilnih avtorjev raziskave, pojasnjuje,...

Slo-Tech - Branje z ustnic je veščina, ki se pod žarometi javnosti največkrat znajde, ko je treba ugotoviti, kaj je nek zvezdnik zabrusil sodniku ali nasprotniku. Neupravičeno, saj gre za veščino, ki jo do neke mere podzavestno obvladamo in uporabljamo vsi (zato človeka laže razumete, ko stoji pred vami, kakor pa prek telefona), a pravo mojstrstvo je sila težko doseči, zlata vredna pa je za gluhe in naglušne. Googlov DeepMind je pokazal, da je tudi pri tem računalnik že boljši od človeka.

Njihova umetna inteligenca DeepMind, ki je letos že sesula prepričanje, da je človek superioren igralec goja, se je naučila tudi brati z ustnic. Za trening je dobila 5000 ur različnih televizijskih serij, v katerih je bilo izgovorjenih 118.000...

Slo-Tech - V reviji Radiology je bil pred kratkim objavljen članek o novih načinih zgodnjega odkrivanja raka dojke pri ženskah z gostim prsnim tkivom (Dedicated dual-head gamma imaging for breast cancer screening in women with mammographically dense breasts). Nova tehnika omogoča odkrivanje trikrat več tumorjev, poleg tega pa omogoča odkrivanje bistveno manjših tumorjev, kot jih zaznajo obstoječe presejalne metode. Zgodnje odkrivanje raka je zelo pomembno, saj omogoča bistveno boljše preživetje pacientk.

Glavna avtorica Deborah Rhodes je o raziskavi nove tehnike poimenovane mollecual breast imaging (MBI), zlasti poiskusom onemogočanja objave znanstvenega članka z rezultati raziskave, spregovorila tudi na TED Women (video, prav tako je na TED blogu objavljen tudi