Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnike nagrade za ekonomijo, ki jo v spomin Alfreda Nobela podeljuje švedska centralna banka. Nagrado bodo prejeli Daron Acemoglu in Simon Johnson z MIT-a ter James A. Robinson s chicaške univerze, ker so raziskali, kako nastajajo inštitucije in nato vplivajo na blaginjo držav.

Meritve kažejo, da se prepad med bogatimi in revnimi državami ne zmanjšuje. V povprečju je petina najbogatejših držav 30-krat bogatejših od spodnje petine. Razlike med bogatimi in revnimi državami so mnogotere, med njimi pa je tudi ustroj in delovanje inštitucij. Letošnji nagrajenci so proučevali, ali je to vzrok ali posledica. Ugotavljali so, kako vzpostavitev inštitucij še v času evropske kolonizacije korelira z umrljivostjo in težavnostjo kolonizacije. Eno izmed mest, ki so ga proučevali, je Nogales na ameriško-mehiški meji.

Meja deli mesto na dve polovici, ki se močno razlikujeta, tako po pričakovani življenjski dobi kot tudi bogastvu prebivalstva in zaščiti...

Slo-Tech - Sto podjetij v Veliki Britaniji se je po uspešnem preizkusnem obdobju odločilo, da bodo trajno prešli na štiridnevni (32-urni) delavnik, ne da bi imeli zaposleni zato kaj nižjo plačo. V omenjenih podjetjih je zaposleno približno 2600 ljudi, med največjimi pa sta Atom Bank in Awin, ki imata vsako skoraj petsto zaposlenih.

Polletni preizkus štiridnevnega delovnika je na Otoku potekal letos in je predstavljal največji tovrstni eksperiment na svetu. Od junija do decembra so ljudje v sodelujočih podjetjih delali manj, zaslužili pa enako. Pri tem so budno spremljali, da res delajo manj, da ne bi končali s štirimi zelo dolgimi delavniki. Manjši poizkusi pred tem so že kazali, da skrajšanje delavnika pozitivno vpliva na zaposlene, kar v veliki meri že prakticirajo Islandci.

Tudi rezultati britanskega poizkusa so obetavni. Že septembra, ko je bil eksperiment na polovici, je večina podjetij poročala, da niso opazili zmanjšane produktivnosti, ponekod pa se je celo povečala. Tedaj je več...

Slo-Tech - Znani so vsi letošnji dobitniki Nobelovih nagrad. Nagrado švedske centralne banke za ekonomijo, ki ni del originalnih Nobelovih nagrad in jo podeljujejo v spomin na Alfreda Nobela, letos prejmejo polovico David Card z Berkeleyja za empirične prispevke k ekonomiki dela in po četrtino Joshua D. Angrist z MIT-a in Guido W. Imbens s Stanforda za metodološke prispevke k analizi vzročnih razmerij. Trojica je proučevala naravne poizkuse in pokazala, kako lahko ponudijo odgovore na ključna vprašanja o družbi. Nagrada znaša 10 milijonov švedskih kron, kar je slab milijon evrov.

V eksperimentalnih vedah, kot je medicina, smo navajeni poizkuse izvajati z randomiziranimi kontrolnimi skupinami. Posameznike naključno razvrstimo v dve skupini, ki se razlikujeta le po proučevani spremenljivki, najraje tako, da niti preiskovanci niti preiskovalci sproti ne vedo, v kateri skupini so. V družbi so takšni poizkusi nemogoči, saj ne moremo ljudi prisiliti, naj predčasno končajo šolanje ali pa se ne...

Slo-Tech - Podelili so že 31. Ig Nobelove nagrade, ki jih kot pozitivno parodijo na Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1991. Nagrade podelijo za resne znanstvene dosežke, ki ljudi sprva nasmejijo, nato pa jih pripravijo do razmišljanja. Tudi sama prireditev je primerno norčava, saj na primer vsebuje predavanja 24/7, na katerih prejemniki svoje delo predstavijo dvakrat: enkrat v 24 sekundah in drugič v sedmih besedah. Letošnja prireditev je zaradi epidemije potekala prek spleta, nagrajenci pa zato niso nič manj zanimivi.

Letošnji prejemniki nagrad so:

• za biologijo Susanne Schötz (Švedska) za raziskave različnih vrst zvokov in oglašanja, ki jih oddajajo domače mačke;
• za ekologijo Leila Satari, Alba Guillén, Àngela Vidal-Verdú in Manuel Porcar (Španija, Iran) za genetsko analizo bakterij v odsluženi žvečilnih gumijih, ki so prilepljeni na pločnike v različnih državah;
• za kemijo Jörg Wicker, Nicolas Krauter, Bettina Derstroff, Christof Stönner, Efstratios Bourtsoukidis, Achim Edtbauer, Jochen...

Slo-Tech - Zaključil se je podaljšani teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad, ki ga že tradicionalno zaokrožuje nagrada za ekonomijo, ki jo švedska centralna banka podeljuje v spomin Alfreda Nobela. Nagrado prejmeta ekonomista s Stanforda Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson za izboljšave teorije dražb in odkritje novih oblik dražb. Z njunimi dognanji je možno dražiti tudi dobrine in storitve, ki jih na klasičen način ni možno, denimo radijske frekvence.

Dražbe se na prvi pogled zdijo preproste. Prodajalec pač proda ponudniku najvišje cene, kupci pa želijo kupiti od prodajalca z najnižjo ceno. A dražbe obstajajo v več oblikah, od oblike dražbe pa je odvisen tudi njen izid. Analiza končnega izkupička je zapletena, ker se dražitelji ravnajo po informacijah, ki jih imajo, in po informacijah, za katere verjamejo, da jih imajo konkurenti. Prav tako se danes draži več blaga in storitev kot kdajkoli prej. To niso več le vreče krompirja ali redke slike, temveč tudi neoprijemljive pravice,...

Nobelove nagrade - Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili za raziskave na področju vesolja, so sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti. Za odkritje, da je nastajanje črnih lukenj robustna napoved splošne teorije relativnosti, prejme polovico nagrade britanski matematik in fizik Roger Penrose. Drugo polovico pa za odkritje, da je v središču naše galaksije Rimske ceste supermasiven objekt, najverjetneje črna luknja, prejmeta nemški astrofizik Reinhard Genzel in ameriška astronominja Andrea Ghez. Nagrade bodo prejeli na svečani slovesnosti decembra.

Čim masivnejši je objekt, višja je ubežna hitrost. Ker je hitrost svetlobe končna, dasiravno zelo visoka, so se že v 18. stoletju nekateri raziskovalci vpraševali, ali bi lahko obstajali temni objekti, ki bi imeli ubežno hitrost višjo od svetlobe. John Michell je že leta 1783 izračunal, da bi imela zvezda z enako gostoto kot Sonce, a 500-krat večjim premerom, ubežno hitrost višjo od hitrosti svetlobe. Pierre-Simon Laplace je leta 1799...

Slo-Tech - Nemški parlament je minuli teden z veliko večino sprejel Zakon o zaščiti pred ošpicami (Masernschutzgesetz), ki uvaja obvezno cepljenje. Za zakon je glasovalo 459 poslancev, proti pa je bilo 89 poslancev skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), medtem ko so se poslanci Levice in Zelenih v glavnem vzdržali. Zeleni so imeli pomisleke o zakonu, ker v njem ne rešujejo problematike necepljenih odraslih. V Levici pa so poudarili, da je problem kompleksen in da je zakon premalo ambiciozen. V AfD so zakon zavrnili, ker se preveč osredotoča na otroke, nima pa mehanizmov za cepljenje starejših.

Obvezno cepljenje bo veljalo za vse otroke po dopolnjenem enem letu starosti, ki se bodo vpisovali v šolo ali vrtec. Prav tako bo cepljenje obvezno za vse zaposlene v šolah in vrtcih, za medicinsko osebje in negovalce, ki so rojeni po letu 1970. Cepljenje bo obvezno tudi za prosilce za azil in begunce. Kazen za starše, ki otrok ne bodo cepili, bo znašala 2500 evrov. Prav tako bodo kaznovani tudi...

Slo-Tech - V reviji Vaccine so ta teden objavili rezultate raziskave, ki je ugotovila, da sta večino oglasov proti cepljenju na Facebooku financirali samo dve organizaciji. Med majem 2017 in februarjem 2019, ko na Facebooku tovrstni oglasi niso bili regulirani ali prepovedani, so jih raziskovalci našteli kar 154. Analiza je pokazala, da jih je več kot polovica izvirala od organizacij The World Mercury Project in Stop Mandatory Vaccination.

Prvo organizacijo vodi Robert F. Kennedy, ki širi številne neresnice o cepljenju in podpihuje teorije zarote o cepljenju z naštevanjem neobstoječih stranskih učinkov in zavajajočih dejstev, ki jih je uradna medicina že zdavnaj razjasnila. Večinoma gre za neobstoječo povezavo z avtizmom, ki jo je "odkrila" Wakefieldova študija, ki je bila odtlej že večkrat temeljito preverjena in vsakokrat izpodbita. Stop Mandatory Vaccination pa je profitna organizacija, ki jo vodi Larry Cook in širi dezinformacijo in seje strah. Financira se iz donacij na platformah...

Nobelove nagrade - Znani so vsi letošnji Nobelovi nagrajenci, in sicer jih bo letos zaradi dveh nagrad za književnost več kot običajno. Danes pa so razglasili še prejemnike sorodne nagrade v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo, ki jo podeljujejo po predlogu švedske centralne banke. Nagrade se bodo letos razveselili indijski ekonomist Abhijit Banerjee, francoska ekonomistka Esther Duflo (oba MIT) in ameriški ekonomist Michael Kremer (Harvard). Nagrado prejmejo eksperimentalni pristop v boju proti svetovni revščini. Esther Duflo je šele druga ženska, ki je dobila nagrado za ekonomijo.

Z letošnjo nagrado želijo pripoznati pomen vojne proti revščini, ki jo kljub drugačnemu vtisu v zadnjih desetletjih dobivamo. Od leta 1995 do lani se je ekonomski standard najrevnejših držav na svetu podvojil (merjeno v BDP), umrljivost otrok se je prepolovila, delež otrok, ki hodijo v šolo, pa je zrasel s 56 na 80 odstotkov. A še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v absolutni revščini, letno zaradi ozdravljivih bolezni umre pet milijonov otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh otrok na svetu konča izobraževanje s pomanjkljivo pismenostjo in računstvom.

Letošnji nagrajenci so v boju proti revščini pokazali, da lahko globalni problem zreduciramo na vrsto...

Slo-Tech - Nobelov teden se tradicionalno nadaljuje z razglasitvijo nagrajencev za fiziko, ki so letos postali kanadski fizik Jim Peebles (1/2), švicarski astrofizik Michel Mayor in švicarski astronom Didier Queloz (vsak 1/4). Nagrado so prejeli za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v vesolju. Peebles se je ukvarjal s teorijo velikega poka in sestave vesolja, Mayor in njegov doktorski študent Queloz pa sta v Rimski cesti odkrila prvi eksoplanet.

Letošnji nagrajenci so s svojim raziskovalnim delom pomagali poiskati odgovore na ključna vprašanja, ki si jih ljudje zastavljamo, odkar zremo v vesolje. A šele v zadnjem stoletju smo dobili odgovore, ki so iz špekulacij naredili znanost in iz ugibanja napovedi. Še v 19. stoletju je bilo vesolje, za katerega smo sicer imeli solidne zemljevide, v očeh znanstvenikov večno in nespremenljivo. Planeti (in še kaj) so res krožili okoli Sonca v predvidljivih ciklih, a vesolje je v svoji osnovi ostajalo enako. Ko so astronomi v 20. letih...

Slo-Tech - Teden razglasitev Nobelovih nagrad tradicionalno odpira nagrada za medicino ali fiziologijo, ki jo bodo letos podelili ameriškemu profesorju medicine Williamu Kaelinu, britanskemu nefrologu Petru Ratcliffu in ameriškemu Greggu Semenzi. Nagrado bodo prejeli za odkritja, kako celice zaznavajo dostopnost kisika in se prilagajajo nanjo. Letošnje prejemnike nagrade so kot vsako leto objavili na tiskovni konferenci na Karolinska institutetu. Višina nagrade znaša 830.000 evrov.

Ko je Zemlja nastala, na njej ni bilo življenja niti kisika v atmosferi. Pred približno štirimi milijardami let je vzniknilo prvo življenje, ki pa je bilo še precej drugačno od današnjega. Pred dobrima dvema milijardami let pa se je zgodil prelomen dogodek, ki je spremenil potek zgodovine. Kisik, ki so ga s fotosintezo proizvajali pri organizmi, se ni mogel več absorbirati v morja ali kemično vezati v okside, temveč se je začel nabirati v atmosferi. Sprememba atmosfere iz reduktivne v oksidativno je pomembno...

Slo-Tech - Z današnjo razglasitvijo prejemnika nagrade za ekonomijo, ki jo v spomin Alfreda Nobela od leta 1969 podeljuje švedska centralna banka, se končuje podaljšani Nobelov teden. Letošnji nagrajenec je ameriški ekonomist Richard H. Thaler, ki si jo je prislužil s svojimi prispevki k vedenjski ekonomiji. To je veja ekonomije, ki uporablja tudi dognanja psihologije in skuša opisati delovanje ljudi, ki ni vedno razložljivo kot popolnoma racionalno.

V ekonomiji moramo poenostavljati, da lahko sestavimo uporabne modele. Ti največkrat predpostavljajo, da imajo ljudje popolne informacije, da so popolnoma racionalni in da zasledujejo lastno korist. Toda resničnost se često ne ujema z rezultati takšnih modelov, ker smo ljudje kompleksna bitja. Thaler je raziskoval zlasti fenomene omejene...

Slo-Tech - Kot je v navadi, oktobra izvemo, kdo bo prejel letošnje Nobelove nagrade. Začelo se je z nagrado za medicino, katere prejemnike so danes oznanili v Stockholmu. Nobelov odbor pri Karolinska Institutet se je odločil, da jo prejmejo ameriški genetiki Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young za odkritje molekularnih mehanizmov, ki uravnavajo bioritem oziroma notranjo biološko uro. Njihova odkritja pomagajo pojasniti, kako živa bitja prilagajajo svoj biološki ritem 24-urnemu ciklu dan-noč.

Ker se Zemlja okrog svoje osi zavrti v 24 urah, od česar je v povprečju slaba polovica teme, dobra polovica...

Slo-Tech - Prihodnji mesec pričakujemo razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad, zato so včeraj zvečer podelili tudi Ig Nobelove nagrade. Gre za vsakoletno prireditev, kjer se poklonijo znanstvenikom in povsem resnim raziskavam, zaradi katerih se najprej nasmejemo, potem pa o njih razmislimo. Revija Annals of Improbable Research je, kot je že običajno, v Harvardovem Sanders Theatru organiziral duhovito prireditev, ki vrhunec doseže s spuščanjem papirnatih letal. Večina nagrajencev je nagrade osebno prevzela.

Letošnji nagrajenci so:

• Kemija: Callum Ormonde in sodelavci za odkritje kemijskega postopka, s katerim lahko do neke mere popravimo posledice, ki jih prinese kuhanje jajca.
• Fizika:...