Slo-Tech - V ZDA na letališčih že sedaj izvajajo prepoznavanje obrazov za tujce, ki vstopajo v državo, sedaj pa želijo to prakso razširiti tudi na lastne državljane. Oddelek za domovinsko varnost (DHS) predlaga, da v skladu s potrebo po uvedbi biometrične identifikacije vstopajočih in izstopajočih na mejnih prehodih uvedejo obvezno fotografiranje tudi za državljane. Po trenutnih pravilih so bili državljani in imetniki dovoljenja za stalno prebivanje (zelena karta) izvzeti.

V zadnjem času so krepili predvsem nadzor na odhodnih letih, saj so tako želeli poloviti obiskovalce, ki so v ZDA prekoračili dovoljeno trajanje bivanja na vizumu. Prepoznavanje obrazov se še ne izvaja povsod, a imajo do leta 2021 rok, da ga uvedejo na 20 najprometnejših letališčih. Sistem so sicer začeli uvajati leta 2016 in je doslej naletel na nemalo tehničnih težav. Leta 2017 je predsednik Donald Trump podpisal izvršni ukaz, s katerim je še pospešil uvedbo biometričnega prepoznavanja vseh potnikov v mednarodnem in...

Slo-Tech - Še pred koncem leta, po najnovejših napovedih pa že kar novembra, bo v Franciji stekel program Alicem. Ta bo vsem državljanom prinesel digitalno identiteto, ki bo povezana s prepoznavanjem obraza. Ker alternative digitalna identiteta za zdaj ne predvideva, so se številne organizacije za varovanje zasebnosti in tudi informacijski pooblaščenec CNIL že oglasile z nasprotovanjem. La Quadrature du Net je celo vložila tožbo proti državi, s katero želi ustaviti projekt Alicem, kar se zagotovo en bo zgodilo.

Digitalne identitete postajajo po vsem svetu čedalje pomembnejše, saj z njimi vlade državljanom po elektronskih poteh omogočajo dostop do potrebnih podatkov in poslovanje z državo. V Sloveniji se največkrat uporabljajo digitalna potrdila, na Kitajskem pa imajo na primer sistem s prepoznavanjem obrazov, ki je povezan z državnimi bazami in vodi natančno statistiko o obnašanju državljanov. V Franciji zagotavljajo, da tako obsežnega sistema, ki bi bil povezan z ostalimi bazami, ne bo.

V...

Bloomberg - Po vzoru Kitajske tudi Indija želi postaviti enotni državni sistem za prepoznavanje obrazov, s katerim želi pomagati kronično kadrovsko podhranjeni policiji (1 policist na 724 prebivalcev, v Sloveniji je to razmerje 1:294). Prihodnji mesec načrtujejo objavo javnega razpisa za postavitev centraliziranega sistema, ki bi bil povezan s podatki, ki jih zajame več milijonov kamer po državi, in z drugimi bazami podatkov, denimo z bazo prstnih odtisov. Sistem bodo uporabljali za prepoznavanje kriminalcev, pogrešanih oseb in mrtvih, so dejali.

Nevladne organizacije, kot je Internet Freedom Foundation, so že izrazila zaskrbljenost. Indija je država, ki nima zakonodaje o varovanju osebnih podatkov in ki ima dolgo zgodovino cenzure interneta. Postavitev sistem brez ustreznih varovalk, ki ga bodo zgradile in verjetno tudi vzdrževale tuje multinacionalke, predstavlja potencialno veliko nevarnost.

V državi imajo slabe izkušnje s postavitvijo sistema Aadhaar, ki povezuje biometrične podatke...

Washington Post - Ameriška policija in zvezni preiskovalni urad sta zelo hitro ne le ugotovila identiteto osumljencev za bombni napad na bostonskem maratonu, temveč ju tudi izsledila. Eden je med begom umrl, drugi pa je bil huje poškodovan, a kaže, da bo preživel. Osumljenca sta brata Džohar (poškodovan) in Tamerlan Carnajev (ubit). A še nekaj ur pred uradno objavo njune identitete, so se sprva spletni, potem pa tudi klasični mediji razpisali o veliki zmagi novodobne tehnologije nad starimi policijskimi enotami. Razglasili so, da sta za napad kriva marca izginuli študent Univerze Brown Sunil Tripathi in Mike Mulugeta. Nekaj ur pozneje so se vsi skupaj posipali s pepelom in opravičevali svojcem. Kaj se je zgodilo? Tole.

Kako se je ime Sunil Tripathi znašlo na Redditu, ni znano....

Europa.eu - Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je ta teden obravnaval dva zelo zanimiva predloga. V torek so proti nekaterim pričakovanjem potrdili obnovitev sporazuma o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih z ZDA [1], dan prej pa so še zdajšnji tekst direktive EP in Sveta o napadih na informacijske sisteme [2]. Glavna nota slednje so poenotene in strožje kazni za vdore v informacijski sistem, po novem do dve leti zapora za vdore v informacijski sistem, v kvalificiranih primerih pa do 5 let zapora. Za kvalificirane se štejejo vsi vdori, ki so uperjeni na ti. "ključno infrastrukturo", izvedeni z namenskim programom (botneti, DDOS orodja,...

Wired Blog - Na Boston College so ugotovili, da je študentom ponujati polne e-poštne predale nesmiselno, saj ti večidel na univerzo pridejo z že izgotovljenimi digitalnimi identitetami. Začenši z jesensko generacijo slušateljev ti ne bodo več dobili svojega predala za elektronsko pošto, marveč zgolj alias @bc.edu, ki bo prejeta sporočila posredoval na nastavljen poštni račun - najsibo Gmail, Hotmail, Yahoo Mail ali kaj tretjega. Prodekanja Mary C. Corcoran pojasnjuje, da študentje njihovih elektronskih naslovov niso uporabljali, tako da so postali zgolj še ena v vrsti reči v življenju, ki so jih morali preverjati, medtem ko je bila srž njihovega življenja drugje.

Preden so sprejeli to odločitev, so razmišljali tudi o povezavi z Googlovo ali Microsoftovo storitvijo za gostovanje elektronske pošte, ki svoje usluge nudita brezplačno. Zanju se niso odločili, ker so pogajanja dolgotrajna, poleg tega pa ni nikakršnih zagotovil, da v bodočnosti ne bosta začela zaračunavati svojih storitev. Klik!

Heise - Francoska kulturna ministrica Christine Albanel se je v boju proti kršenju avtorskih pravic na spletu lotila tudi prostih točk za brezžični dostop do spleta oz. tako imenovanih vročih točk (hotspot). Ministrica želi vzpostavitev belega seznama, na katerem bi bilo nekaj tisoč strani, ki so nujne za ekonomsko, kulturno in socialno življenje države, nato pa bi omejila internetni dostop prek vročih točk na samo te strani. Tako recimo sredi Pariza prek brezplačnega WLAN-a ne bi mogli brskati po Slo-Techu, če ga Francozi ne bi uvrstili med dovoljene strani. Od lastnikov zasebnih WLAN-omrežij pa bodo poskusili izsiliti zaščito omrežij s šifriranjem, saj jim po osnutku novega zakona o kršitvah avtorskih pravic v primeru kršenja grozi izklop interneta.

Organizacije za zaščito pravic državljanov so že zagnale vik in krik. Jérémie Zimmermann, soustanovitelj La Quadrature du Net, pravi, da je vrnitev k centraliziranem in nadzorovanem dostopu do interenta strah navdihujoča in predvsem...