Slo-Tech - The Ocean Cleanup, neprofitna organizacija, ki si je za svoje poslanstvo izbrala, da bo svetovne oceane očistila slabo razgradljivih odpadkov, je sporočila, da so s svojo mrežo za zajem "System 002", poimenovano tudi "Jenny", uspeli zajeti 28.659 kilogramov plavajočih odpadkov, ki se vrtinčijo v Veliki tihomorski zaplati smeti.

System 002 je prva delujoča preizkusna različica mrež za zajem. Po tem uspešnem podvigu bodo začeli graditi serijo System 003, ki bodo trikrat večji in s katerimi načrtujejo, da bodo z desetimi velikimi mrežami uspeli vsakih 5 let zmanjšati obseg plavajočih odpadkov za 50%. Med odpadki se najdejo košare, gajbice, ribiška oprema, čevlji, zobne ščetke in tudi straniščne školjke, nabor tako jasno kaže, da ti prihajajo od ljudi.

Ocean Cleanup bo do izgradnje System 003 nadaljeval z zajemom smeti s System 002, nadaljevalo se bo tudi delo na plavajočih prestreznikih, ki jih nameščajo na reke, da z njimi zajamejo odpadke preden sploh pridejo do oceanov.

Slo-Tech - Z Antarktike se je odlomila ledena gora D28, ki ima površino 1636 kvadratnih kilometrov, s čimer se uvršča med največje zabeležene ledene gore v zgodovini. Zaradi velikosti ji bo sledil ameriški Državni center za led (NIC), ki meri, analizira in napoveduje stanje ledenikov in ledenih gor na Antarktiki in Arktiki. D28 bo v morju verjetno vztrajala več let, preden se popolnoma raztali. Trenutno je druga največja ledena gora na svetu. Nastanek tako velikih ledenih gor je naraven pojav in v trenutni obliki ne predstavlja razlogov za zaskrbljenost.

Največje ledene gore na svetu nastajajo na Antarktiki, kjer ledeniki tečejo v morje. Lomljenje ledenih gor je normalen pojav, s katerim ledeniki ohranjajo ravnotežje med dotokom svežega snega in ledu ter odstranjevanjem. Ledena gora D28 se je odlomila z ledene police Amery, ki sodi v sektor D. Največje ledene gore v zgodovini sicer prihajajo iz sektorja B, kjer je Rossova ledena polica. V bližnji preteklosti je bila to B15, ki je merila...

Slo-Tech - V eksperimentalnem rastlinjaku na Antarktiki so brez prsti, dnevne svetlobe ali pesticidov uspešno vzgojili prve užitne rastline. Raziskovalci so obrali 3,6 kilograma solate, 18 kumar in 70 redkev. Do maja naj bi vsak teden nabrali 4-5 kilogramov sadja in zelenjave. Čeprav to ni prvi primer gojenja rastlin v eksotičnih pogojih, saj so tudi na Mednarodni vesoljski postaji že uspeli pridelati zelenjavo, je to prvi tovrstni projekt na Antarktiki, zlasti pa prvi v tolikšnem obsegu.

Rastlinjak je postavljen na nemški postaji Neumayer Station III na robu celine, vodi pa ga nemški vesoljski center (DLR). Semena so posadili februarja, in sicer pridelujejo še paradižnik, poper, baziliko, peteršilj, drobnjak in koriander. Trudijo se še s špinačo in jagodami....

Facebook - Dva tedna po odkritju napada na Twitter je tudi Facebook priznal, da je bil žrtev enakega napada. Pred približno mesecem dni so odkrili, da so napadalci preko iste ranljivosti kakor v primeru Twitterja uspeli pridobiti dostop do Facebookovega sistema. Tudi to pot so napadalci zaposlenim poslali elektronsko pošto, ki je vsebovala povezavo do zlonamerne strani. Slednja je izkoriščala znano ranljivost v Oraclovi Javi, tako da je že sam obisk strani zadostoval za okužbo računalnika. Še več, omenjena ranljivost Javi ne zahteva niti tega, saj lahko ustrezna koda za Javo samodejno prenese zlonamerni program, ne da bi uporabnik sploh kam odpotoval. V konkretnem primeru je nekaj zaposlenih obiskalo stran za razvijalce mobilnih aplikacij, ki je bila okužena, tako da je uspela zaobiti peskovnik v...

Guardian - Serija razkritij in škandalov o obupnih pogojih dela, mizernih plačah ter redni zlorabi otroškega oz. študentskega dela pri ključnih dobaviteljih, zlasti tajvanskemu gigantu FoxConn, ki širom kitajske zaposluje debeli milijon delavcev, je lansko leto pošteno načela ugled Appla, ter najbrž (skupaj s polomijo od tožbe proti Samsungu) opazno sklestila privlačnost njihovih premijskih izdelkov.

Apple se seveda že brani. Lani so denimo najavili, da del proizvodnje imacov selijo nazaj v ZDA, kar je bilo lepo sprejeto, vsaj dokler niso analitiki ugotovili, da selijo zgolj sestavljanje in še to zgolj zato, ker se jim zavoljo višjih plač in dragega transporta tega več ne splača delati na Kitajskem.

Obenem sporočajo, da so lansko leto...

Slo-Tech - Točne obletnice tule opisanega sovjetskega dosežka ne moremo praznovati, ker Rusi do danes niso posredovali točnega datuma. Celo leto je znano z bolj slabo natančnostjo, a to je najboljše, kar imamo. Tako vemo le, da so sovjetski geologi enkrat leta 1971 (ali tam okoli) pri vrtanju v iskanju zemeljskega plina v puščavi Karakum predrli strop podzemne jame, v kateri je bil pod visokim nadtlakom zemeljski plin. Strop se je takrat tako temeljito sesul, tako da je nastal 25 metrov globok krater s premerom 60-70 metrov. Vanj je padla vsa vrtalna oprema, a si zaradi strupenega plina ponjo ni upal nihče. Ocenili so, da bo najvarnejša možnost plin zažgati, saj bi se v nasprotnem primeru dvignil v atmosfero. V nekaj dneh bi bil...

New Scientist - Jezero Vostok na Antarktiki je največje podledeniško jezero na svetu. Leži 4000 metrov pod antarktičnim ledom in meri 250 kilometrov v dolžino 50 kilometrov v širino. Voda v njem je kljub temperaturi malce pod lediščem zaradi ogromnega pritiska kilometrov ledu nad njo v tekočem agregatnem stanju. A za razliko od ostalih podledeniških jezer na Antarktiki jezero Vostok ni povezano z nobenim, tako da je ekosistem v njem odrezan od sveta že 14 milijonov let.

Jezero so z radarjem odkrili britanski znanstveniki leta 1973, ko je bil že dobrih pet let znan obstoj podledeniških jezer na Antarktiki. Od leta 1990 zato poteka na Antarktiki raziskovalni projekt, v sklopu katerega vrtajo skozi led, da bi se prebili do tekoče vode. Do leta 1998 so zvrtali 3650...

Wired Blog - Nemški znanstveniki so s pomočjo podvodnega mikrofona vzpostavili zvočni prenos dogajanja pod ledom na Antarktiki, ki naj bi pričaral zvočno podobo skoraj nedotaknjenega oceana. Hidrofon deluje s pomočjo vetrne in sončne energije iz observatorija Palaoa (Perennial Acoustic Observatory in the Antarctic Ocean) na Ekströmovi ledeni polici - podvodne zvoke pa naj bi prenašal ter snemal nekaj let.

Znanstveniki bi radi zabeležili čimveč posebnih načinov oglašanja različnih živalskih vrst, hkrati pa bodo preučevali tudi vpliv ladijskega prometa na njihovo obnašanje. Poslušalce prenosa opozarjajo na nenadne...

ABC News - Merilni inštrumenti lahko zaznajo marsikaj, česar človeški sluh in vid ne moreta, pred časom je spletni časopis New Scientist recimo poročal o melodiji iz peščenih sipin, sedaj so raziskovalci odkrili zvok, ki ga je zaigral ledenik. Po poročanju ABC News naj bi naprave, ki merijo gibanje ledu na Antarktiki, zaznale zvočno valovanje s frekvenco ~0.5 Hz, nezaznavno za človeško uho. Znanstvenica Vera Schlindwein pravi, da se je podoben dogodek že zgodil leta 2002, ko naj bi zvok bil podoben efektom iz...