Slo-Tech - Več držav na zahodni afriški obali je imelo včeraj in predvčerajšnjim težave pri dostopu do interneta, saj so bili poškodovani štirje pomembni podmorski internetni kabli, ki tečejo od Južne Afrike vzdolž obale do Francija, Španije in Portugalske. Dostop do interneta je bil močno oviran v 13 državah: Benin, Burkina Faso, Kamerun, Gambija, Gana, Gvineja, Liberija, Namibija, Niger, Nigerija, Južna Afrika, Slonokoščena obala in Togo. Medtem ko so bile ponekod prekinitve kratke, denimo manj kot uro v Gambiji in Gvineji, so drugod brez interneta ostali več ur.

Težave so se začele v četrtek okoli 6. ure po srednjeevropskem času, nato pa so se kaskadno širile po kontinentu. Hitro je postalo jasno, da gre za okvare na podmorskih kablih, za kar vzrok še ni znan. Microsoft je sporočil, da so zabeležili okvare na štiri kablih.

Težave še vedno povzroča tudi pretrgan kabel v Rdečem morju, ki je sicer na drugi strani kontinenta. Internet je zasnovan z redundanco v mislih, a čim več različnih...

Slo-Tech - Lani si je Evropska komisija zamislila nov načrt za proti zlorabam otrok na internetu, ki bi dal evropskim sodiščem pooblastila, da pridobijo dostop, ponudnikom platform za komuniciranje pa obveznost, da spremljajo komunikacijo uporabnikov. Zagovorniki zasebnosti in drugi nasprotniki predlagane ureditve so hitro posvarili, da gre za uzakonitev prisluškovanja po internetu, ki bi onemogočila šifriranje. Ponudniki, kot je WhatsApp, bi tako lahko le zapustili evropski trg, če bi želeli ohraniti šifriranje od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end).

A kot kaže, se to ne bo zgodilo tako enostavno. Pravna služba pri Svetu EU je namreč v internem dokumentu predstavnike držav posvarila, da bi bila takšna ureditev zelo verjetno protizakonita. Zapisala je, da takšna ureditev resno ogroža pravico do zasebnosti in da jo bodo evropska sodišča zelo verjetno spoznala za nezakonito. Zahtevala bi namreč množično pregledovanje komunikacije, ki bi se izvajalo za vse uporabnike storitve, ne da bi bili...

Slo-Tech - V resnici je že Edward Snowden z objavo dokumentov leta 2013 pokazal, da se v modernem svetu na internetu prisluškuje vsem in vsakomur, le da tega države niso obešale na veliki zvon. Pred tem se je o prisluškovanju le špekuliralo, Snowden pa je priskrbel prve konkretne dokaze. Toda države so še vedno večidel zanikale te prakse. Velika Britanija in Južna Afrika pa sta sedaj javno priznali, da imata opremo za množično prestrezanje internetnega prometa in da jo tudi uporabljata. Ta razkritja so na dan prišla v več sodnih postopkih, kjer sta bili državi prisiljeni razkriti nekatere dokumente.

V Veliki Britaniji gre za program Tempora, kakor se imenuje prestrezanje podatkov na podmorskih kablih, ko ti pridejo na britansko obalo. Privacy International je zaradi tega tožil britansko državo,...

theguardian.com - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je množično prisluškovanje in prestrezanje prometa na internetu, ki ga je izvajala britanska obveščevalna služba GCHQ, kršilo človekove pravice do zasebnosti in svobode izražanja. Konkretno je GCHQ kršil pravico do zasebnosti, ki jo izrecno zagotavlja 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, svobode izražanja po 10. členu iste konvencije. Prestrezanje prometa je po mnenju sodišča hud poseg v zasebnost, zato je množično uporaba teh ukrepov brez varovalk nedopustna. Sodišče meni, da je prestrezanje prometnih podatkov enako močan poseg v zasebnost kakor prestrezanje vsebine. Varovalke, ki jih je GCHQ uporabljala za omejevanje prisluškovanja na določene osebe, so bile nezadostne in niso...

Slo-Tech - Nemška obveščevalna služba BND je nezakonito zbirala in analizirala podatke z uporabo metod za množično nadzorovanje tako Nemcev kot drugih državljanov, je v do sedaj zaupnem poročilu vladi Angele Merkel zapisal nemški informacijski komisar. Ja, za dogajanje je vedel tudi urad Merklove.

Celotna zgodba je javnosti prvič postala znana pred tremi leti, ko je Edward Snowden razkril vseobsežno spremljanje komunikacij na svetovni ravni, v katero je vključena tudi nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst). Nemška vlada je želela to po hitrem postopku pomesti pod preprogo, Informacijski...

Slo-Tech - Amnesty International je v sodelovanju z Electronic Frontier Foundation (EFF), Digitale Gesellschaft in Privacy International pripravil brezplačno in odprtokodno programsko opremo, ki je namenjena iskanju znanih programov za prisluškovanje in prestrezanje komunikacij. Program Detekt deluje le na sistemu Windows in je po besedah navedenih organizacij namenjen zlasti novinarjem, aktivistom in borcem za človekove pravice, ki so v številnih državah preganjani. Razvili so ga v Citizen Labu.

Pojavi se vprašanje, zakaj bi potrebovali posebno programsko opremo za iskanje prisluškovalnih programov. V resnici klasični protivirusni programi slednje mnogokrat ne zaznajo, kar je včasih celo namerno. Že pred izbruhom afere Snowden je McAfee prostodušno priznal, da bodo njihovi programi ignorirali vladne trojance....

Washington Post - Washington Post je pridobil tajne dokumente NSA, ki razkrivajo bistveno večji obseg prestrezanja internetnih komunikacij, kot je to veljalo v primeru Prism. Najnovejši dokumenti, ki jih je razkril Edward Snowden, kažejo, da je NSA prestrezala tudi interno komunikacijo med podatkovnimi centri internetnih velikanov brez vednosti udeleženih podjetij.

Afera Prism ima mnogo aspektov, vse od prisluškovanja svetovnim voditeljem do prečesavanja podatkov v oblačnih internetnih storitvah. Podjetja, kot so Facebook, Google in Microsoft, so naposled priznala, da ima NSA dostop do nekaterih informacij, a le do tistih, ki jim jih morajo posredovati na podlagi odredb sodišča po FISA. Najnovejša...

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je ministrstvo za informacijsko družbo v torek 1. junija 2004 sklicalo sestanek z nekaterimi predstavniki slovenskih ponudnikov dostopa do interneta (ISP-ji) in policijo, tema sestanka pa je bila izvedba zakonitega prestrezanja telekomunikacijskega prometa, ki poteka prek interneta.

Za kaj gre? 1. maja je začel veljati Zakon o elektronskih komunikacijah, v katerega 107. členu piše, da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.", poleg tega pa mora MID do novembra sprejeti Pravilnik o zakonitem prestrezanju komunikacij, ki bo predpisal primeren vmesnik za prestrezanje. Po naših informacijah so v igri trije ponudniki vmesnikov za prestrezanje, eden iz Nizozemske in dva iz Izraela, cene pa naj bi se gibale okrog 200.000 USD na napravo. To pa so seveda zneski, ki si jih manjši ISPji težko privoščijo.

Kljub temu, da je bil omenjeni sestanek...