Slo-Tech - Sto podjetij v Veliki Britaniji se je po uspešnem preizkusnem obdobju odločilo, da bodo trajno prešli na štiridnevni (32-urni) delavnik, ne da bi imeli zaposleni zato kaj nižjo plačo. V omenjenih podjetjih je zaposleno približno 2600 ljudi, med največjimi pa sta Atom Bank in Awin, ki imata vsako skoraj petsto zaposlenih.

Polletni preizkus štiridnevnega delovnika je na Otoku potekal letos in je predstavljal največji tovrstni eksperiment na svetu. Od junija do decembra so ljudje v sodelujočih podjetjih delali manj, zaslužili pa enako. Pri tem so budno spremljali, da res delajo manj, da ne bi končali s štirimi zelo dolgimi delavniki. Manjši poizkusi pred tem so že kazali, da skrajšanje delavnika pozitivno vpliva na zaposlene, kar v veliki meri že prakticirajo Islandci.

Tudi rezultati britanskega poizkusa so obetavni. Že septembra, ko je bil eksperiment na polovici, je večina podjetij poročala, da niso opazili zmanjšane produktivnosti, ponekod pa se je celo povečala. Tedaj je več...

Nature - Preizkus, v katerem so pri človeku skušali "pomladiti" limfno žlezo priželjc, je dal presenetljivo dobre rezultate: ne le prerojene žleze, temveč obrat epigenetskih ur v testnih osebah. Toda izsledke je treba jemati previdno, ker je šlo za eksperiment zelo omejenega obsega.

Priželjc je limfatični organ, ki se nahaja za prsnico in v katerem bele krvničke, ki nastanejo v kostnem mozgu, dozorijo v limfocite T. V mladosti je polne velikosti, nakar se prične v odrasli dobi krčiti in polniti z neaktivnim maščobnim tkivom, kar z leti slabša imunski sistem. Že od eksperimentov na podganah v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vemo, da lahko doziranje rastnega hormona zavre propadanje priželjca ali ga celo preporodi, toda...

Slo-Tech - Dve leti po najavi, da skušajo razviti neinvazivni vmesnik med računalnikom in možgani, so pri Facebooku postregli s svežimi novicami o projektu. V idejo še vedno verjamejo, toda od uporabnih naprav nas loči še dosti časa, saj so ta hip še vedno v fazi poskusov z vsajenimi možganskimi elektrodami.

Pred dvema letoma je takratna predstojnica Facebookovega skrbno zaprtega oddelka za hardverske raziskave, Regina Dugan, razkrila več ambicioznih razvojnih projektov, ki so bili globoko v sferah znanstvene fantastike. Med njimi "poslušanje s kožo" in pa neinvazivno branje misli. Takrat so zatrdili, da se bodo v roku dveh let odločili, ali imajo takšne težnje realen smisel. Razvpiti oddelek, imenovan tudi "Stavba 8", je šel nato...

IEEE Spectrum - Raziskovalci z Univerze v Pisi so se lotili praktičnih omejitev rabe obogatene resničnosti pri finih opravilih, na primer pri kirurških posegih. Dognali so, da zaradi načina ostrenja slike v človeškem očesu sistemi, kot je Microsoftov Hololens, še niso primerni za zahtevnejšo rabo.

Microsoftovi naočniki za obogateno resničnost (AR) Hololens se že pridoma uporabljajo v nekaterih industrijskih panogah, med drugim pri sestavljanju vesoljskega plovila Orion. Optimistične napovedi rade slikajo kirurge, ki z njihovo pomočjo izvajajo operacije po navodilih od drugod, ki jih drugače ne bi zmogli. Toda izsledki raziskovalcev z Univerze v Pisi nakazujejo, da velja umiriti konje, saj mora ta sorta AR na poti do tovrstne uporabe še preseči resne tehnološke...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Columbia so uspeli s pomočjo možganskega vsadka in strojnega učenja možganske valove prevesti v za silo razumljive besede.

Medicina pozna vrsto načinov za beleženje možganske dejavnosti, s katerimi ugotavljamo, kateri skupki nevronov so prižgani v določenem trenutku. Toda v tolmačenju, kaj ti signali dejansko pomenijo, smo še na zelo primitivni stopnji in do vmesnikov, ki bodo človeške misli hitro prevajali v uporabne informacije, smo še daleč. Korak do njih so sedaj napravili na njujorški Univerzi Columbia, kjer so uspeli iz možganskih valov izluščiti, katere številke so slišale testne osebe.

Za preizkus so izbrali pet oseb, ki so sicer bile v postopku vsaditve elektrod za možgansko stimulacijo za zdravljenje...

Nature - Telomeraza je encim, ki na 3'-konce DNK dodaja ponovitve baznih parov TTAGGG. Ti tvorijo tako imenovane telomere, to so nekodirajoči deli DNK na koncu vsakega kromosoma, ki ščitijo verigo DNK pred poškodbami. Hkrati omogočajo, da proces podvajanja ne škoduje celici, saj se zadnjih 100-200 nukleotidov ne more podvojiti, a jih telomeraza pripne na podvojeno DNK naknadno. Krajšanje telomer je ena izmed posledic staranja in telomeraza je kot encim, ki temu procesu nasprotuje, mnogokrat omenjana in temeljito preiskovana kot potencialni eliksir mladosti. Raziskovalci s Harvarda v novi številki revije...

24 ur - Mitja mi je poslal še eno novico o Microsoftu:
Podjetje Microsoft je evropskim novinarjem v Cambridgeu predstavilo najnovejše raziskovalne dosežke, ki so jih razvili v raziskovalnih laboratorijih podjetja. V Cambridgeu se ukvarjajo predvsem s strojnim učenjem (machine learning), kar pomeni, da je njihova osnovna usmerjenost umetna inteligenca. Obenem raziskujejo tudi računalniško grafiko in varovanje digitalnih pravic.

Javnosti so predstavili številne nove praktične tehnologije, ki temeljijo na teoretičnih izsledkih in ki dokazujejo, da je znanstveno raziskovanje na področju računalniških tehnologij Microsoft vzel zelo resno. Med rešitve, ki so jih prikazali, sodijo izdelovanje 3-D modelov na podlagi večjega števila fotografij, avtomatično izrezovanje posameznih objektov na digitalni fotografiji, zaščita avtorskih pravic s pomočjo digitalnega vodnega žiga ter digitalne kamere, ki sledijo izvoru glasu in na ta način govorca ohranjajo v posnetku.

Predstavljene praktične tehnologije...