Slo-Tech - Preiskava, ki jo ameriško pravosodno ministrstvo vodi zoper Nvidio zaradi suma zlorabe monopolnega položaja, se stopnjuje. Po poročanju Bloomberga so Nvidii in drugim strankam v postopku poslali sodne odredbe (subpoenas).

V prejšnjih stopnjah postopka so podjetjem poslali nezavezujoče vprašalnike, naslednji korak pa so sodne odredbe, prejemniki katerih sedaj morajo odgovoriti s podatki. Vsaj tako se je zdelo včeraj, ko je delnica Nvidie tudi zaradi tega strmoglavila približno za desetino, kar je tržno kapitalizacijo zmanjšalo za 279 milijard dolarjev. To je v absolutnem znesku največja enodnevna izguba na ameriških borzah v zgodovini.

Nvidia se je odzvala danes in suho sporočila, da niso prejeli nobene odredbe, da pa z veseljem odgovorijo na kakršnakoli vprašanja.

A ministrstvo za pravosodje še vedno vodi preiskavo. Sumijo namreč, da Nvidia uporabna nezakonite prakse, s katerimi svojim strankam preprečuje uporabo konkurenčnih čipov. Iz Nvidie medtem sporočajo, da so preprosto...

Slo-Tech - Ustavno sodišče je razveljavilo 150.a člen Zakona o kazenskem postopku, ki je policiji na podlagi sodne odredbe dovoljeval uporabo lovilca IMSI in pregledovanje tako zbranih podatkov. Člen se vse od sprejetja leta 2019 ni uporabljal, ker je ustavno sodišče kmalu po vložitvi zahteve za presojo ustavnosti od SDS in Levice njegovo izvajanje zadržalo. Sedaj je zakonski člen razveljavljen.

Lovilci IMSI so lažne bazne postaje, ki na določeni točki preglasijo signale legitimnih baznih postaj. Telefoni, ki so v bližini, se bodo zato raje povezali na lovilec IMSI. Policija lahko tako ugotovi, kateri telefon in kartico SIM uporabljajo osumljenci. A na isti lovilec IMSI se povežejo tudi telefoni vseh ostalih ljudi v okolici, ki niso osumljeni ničesar. Če bi policija lovilec postavila na več lokacijah, kjer se je gibal osumljenec, bi lahko iz preseka zbranih podatkov ugotovila, kateri telefon je njegov. To se je uporabljalo na primer pri preiskavah organiziranega kriminala, ko so osumljenci...

Slo-Tech - Nekateri ste verjetno že slišali za famozno spomladansko sodbo Vrhovnega sodišča, s katero so odločili, da Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) več ni mogoče uporabljati za dostop do dokumentov, ki se nahajajo v sodnih in tožilskih spisih. S tem sta ZDIJZ in njemu sorodni Zakon o medijih (ZMed) v razmerju do sodne veje oblasti praktično odmrla. Pridobiti neko sodbo zaradi priprave novinarskega članka ali pa zato, da bi dobili vpogled v to, kaj si sodstvo misli o vladnih COVID-19 odlokih, je čez noč postalo skoraj nemogoče.

Poglejmo najprej, za kaj je šlo v omenjeni zadevi. Gospa je bila obravnavana v predkazenskem postopku, ovadbo pa je državno tožilstvo zavrglo. Nato je želela pridobiti ovadbo, zato je vložila zahtevo za informacijo javnega značaja, s katero je zahtevala pridobitev ovadbe (o absurdnosti uporabe ZDIJZ za dostop do ovadbe zoper samega sebe na tem mestu ne bi izgubljali besed). Tožilstvo se je odločilo, da ji dokumenta ne da, ker se je dejansko...

Slo-Tech - Smo sredi pandemije, ki je zajela ves svet. Epidemijo je razglasila tudi Slovenija in s tem je vlada dobila nekatera dodatna pooblastila, ki ji v takih primerih pritečejo po Zakonu o nalezljivih boleznih. Zdaj dela vse in še več, da bi zajezila izbruh koronavirusa, ki ogroža prebivalstvo. Tako je ustavila javno življenje, javni potniški promet, druženje in zbiranje, omejila je gibanje na občino prebivališča, zaprla šole, trgovine in ustavila večino drugih dejavnosti, ki niso neposredno povezane z napori za zajezitev bolezni.

Z vsemi ukrepi je vlada močno posegla v človekove pravice in svoboščine. Pravica do svobode gibanja, zbiranja, združevanja, svobode dela, šolanja in še kaj. Razumljivo, z namenom ustaviti širitev bolezni, ki se prenaša s stiki med ljudmi, je treba preprečiti čim večji delež socialnih kontaktov. Ustava RS dovoljuje začasno razveljavitev in omejitev posameznih pravic. Načeloma se način uresničevanja pravic, torej tudi omejitve, predpisujejo z zakonom. Vendar pa...

Spiegel Online - Sprva v azijskih državah, s širitvijo koronavirusa semkaj pa se tudi na Stari celini čedalje pojavljajo različni pristopi, kako uporabiti mobilne telefone v boju proti virusu. Pristopom in tudi namenov je več, od analize in iskanja okuženih stikov prek preverjanja odrejene karantene do splošnega nadzora. Pri tem pa trkamo tako na tehnološke kakor pravne omejitve. Poglejmo naprej prve.

Telefoni lahko svojo lokacijo ugotavljajo na štiri načine. Najstarejši in najmanj natančen je lokacija na podlagi bazne postaje. Področja, ki jih pokrivajo bazne postaje, so velike, zato na tak način lahko pridobimo le grobo informacijo, kje v državi je telefon. Tudi s triangulacijo se lokacija težko določi na več kot nekaj sto metrov natančno. Drugi način je vgrajeni sprejemnik GPS, ki se zdi na prvi pogled odlično orodje, a je za iskanje stikov spet premalo zanesljiv. V stavbah in množici namreč ni možno ugotoviti, kdo je res prišel v stik, saj je ločljivost nekaj metrov premalo. Podobno velja za...

Ustavno sodišče RS - Konec marca je Državni zbor sprejel novelo zakona o kazenskem postopku, s katero je poskusil v zakonske okvire spraviti dolgoletno prakso slovenske policije. Danes je Ustavno sodišče objavilo sklep o začasnem zadržanju izvrševanja pravne podlage za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov s pomočjo IMSI lovilcev.

V enajsti točki izreka je US zapisalo:

Predlagatelji izpodbijajo 150.a člen ZKP (uporaba tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije), ne da bi predlagali zadržanje njegovega izvrševanja. Ukrep je lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine (med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena). Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov.[4] Prav v teh lastnostih, katerih posledica je poudarjena invazivnost...

Slo-Tech - V komentarjih na včerajšnjo objavo Kako se kupuje IMSI lovilce se je pojavil zavrnilni odgovor slovenske policije na nekaj vprašanj v zvezi z njihovo uporabo IMSI lovilcev.

Ker gre za zadnje čase precej vročo temo, pri kateri dejansko stanje ni povsem jasno, si poglejmo, kaj je o uporabi lovilcev sploh znanega v javnosti.

Marjan Fank, namestnik šefa slovenske kriminalistične policije in najbrž prvi, ki bi kaj vedel o tem, je še novembra 2012 v intervjuju za Vroči mikrofon Vala 202 izrecno zanikal uporabo lovilcev. Ko bo ustrezna pravna podlaga, ja, pred tem pa zagotovo ne:

[Marjan Jerman, Val 202] Poglejte, slišal sem, da imate na ministrstvu oz. policiji napravo, ki lahko odkrije telefonsko številko, celo uporabljate da jo že, vendar pa zakon - zakonsko še ni opredeljeno, da bi se ta stvar lahko uporabljala?
[Marjan Fank] Zakonsko ni opredeljeno, tudi že večkrat smo seveda pri teh spremembah Zakona o kazenskem postopku to poskušal urediti, ampak na žalost je bilo to vedno...

Slo-Tech - Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti je minuli teden gostil strokovni posvet o posledicah julijske razveljavitve obvezne hrambe prometnih podatkov. Dogodek je bil za poletni čas presenetljivo dobro obiskan, predvsem pa ni pa manjkalo predstavnikov policije in tožilstva, z vseh nivojev obeh struktur. Bili so si edini, da retencijo nujno rabimo oz. točneje, da jo "čimprej", "takoj",...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji mesec, je naše Ustavno sodišče sledilo aprilski odločitvi Sodišča EU in delno tudi štiri leta stari odločitvi nemškega Zveznega ustavnega sodišča ter razveljavilo celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je določalo obvezno in dolgotrajno hrambo prometnih podatkov za potrebe policije, SOVE in OVS MORS (in še koga). S tem se (žal zgolj do nadaljnjega) zaključuje 8-letno obdobje sistematičnih kršitev človekovih pravic bolj ali manj vseh prebivalcev Slovenije. V tem prispevku si bomo malo na daljše (tl:dr) pogledali vsebino odločbe,...

Slo-Tech - Slovenska vlada je bila ta teden precej aktivna na področju kazenske zakonodaje. Ker je lovljenje kriminalcev in kriminalcev precej kompleksna zadeva, pa je v paketu potrebno rahlo popraviti (beri: 124 strani popravkov skupaj z utemeljitvijo) tudi Zakon o kazenskem postopku. Ena izmed bolj norih sprememb uvaja možnost množičnih poizvedb o posameznikih, ki so se skupaj s svojim mobilnim telefonom v nekem času nahajali na nekem območju.

Tako se med drugim spreminja člen o prikritih preiskovalnih ukrepih (149.b):

V prvem odstavku 149.b člena se črtajo besede "elektronskega komunikacijskega omrežja", beseda "mu" pa nadomesti z besedama "pristojnemu organu".
V drugem odstavku, se za besedo "sredstva" dodata besedi "ali opreme".
V tretjem odstavku se za besedo "operaterja" se črtajo besede "elektronskega komunikacijskega omrežja".
V četrtem odstavku se črtajo besede "elektronskih komunikacij", besedi "preiskovalnemu sodniku" se nadomestita z besedama "pristojnemu organu".

...