Slo-Tech - Nemška Zvezna agencija za okolje (Umweltbundesamt, UBA) je ocenila, da jim ne bo uspelo izpolniti podnebnih ciljev za leto 2030, ki predvidevajo 65-odstotni zmanjšanje emisij. Prav tako narašča verjetnost, da bodo zgrešili cilj ogljične nevtralnosti do leta 2045.

Nemški cilji so ambicioznejši od evropskih. V primerjavi z referenčnim letom 1990 je Nemčija uspela emisije znižati za 40 odstotkov, kar pa ni dovolj. A Hans-Martin Henning, predsednik podnebnega sveta, ki je posvetovalno telo nemške vlade, je v torek dejal, da so pričakovanja o znižanju emisij do leta 2030 pretirana. Kljub 130 ukrepom, ki jih je nemška vlada predpisala v različnih sektorjih, se to ne bo zgodilo, ker ukrepov zlasti v gradbeništvu in prometu ne izvajajo. Gradbeništvo bo dovoljene emisije do leta 2030 kumulativno preseglo za 35 milijonov ton CO2, promet pa za 120-200 milijonov ton CO2. Promet je tudi glavni krivec za nedoseganje ciljev, saj predstavlja dve tretjini presežnih izpustov.

S tem se strinja tudi...

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem smo poročali, da je Evropski parlament izglasoval prepoved prodaje novih dizelskih in bencinskih avtomobilov po letu 2035. Zadnji korak pred uveljavitvijo uredbe je bila še formalna potrditev Sveta, kjer pa se je zapletlo, saj je Nemčija kljub potrditvi lanskega oktobra sedaj rožljala z vetom. Nemški minister Volker Wissing je namreč želel dodatne izjeme glede e-goriv. Sedaj so dosegli kompromis, tako da je Nemčija veto umaknila, države članice pa bodo o predlogu glasovale jutri, in sicer njihovi ministri, ki so pristojni za energetiko.

Nemška vlada in Evropska komisija sta se dogovorili, da bo še naprej dovoljena prodaja vozil z motorji z notranjim izgorevanjem, ki jih bodo poganjala sintetična goriva. To pomeni, da bo dovoljena nova registracija vozil, če bodo uporabljala izključno ogljično nevtralna goriva. Še vedno ni jasno, kako bodo to dosegli, saj predlog uredbe predvideva obvezno razlikovanje med tradicionalnimi in sintetičnimi gorivi, tako da...

Evropski parlament - Evropski parlament je na današnji plenarni seji izglasoval prepoved prodaje osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z notranjim izgorevanjem, ki bo začela veljati leta 2035. Za je glasovalo 340 poslancev, proti jih je bilo 279, vzdržalo pa se jih je 21. S tem bo Evropska komisija dosegla cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida zaradi prodaje novih osebnih vozil v primerjavi z letom 2021. Do leta 2030 pa se načrtuje 50-odstotno znižanje, ki pa ne bo veljalo za male proizvajalce (ki letno proizvedejo do 10.000 vozil). Izjema bo veljala le do leta 2035.

Glasovanje ni bilo presenečenje, saj sta Parlament in Svet že oktobra lani dosegla začasni dogovor o strožjih standardih. Po tem dogovoru bo treba do leta 2030 zagotoviti, da bodo nova vozila izpuščala največ manj 50 gramov ogljikovega dioksida na prevoženih 100 kilometrov. Do leta 2025 bo Komisija pripravila metodologijo za oceno in poročanje o emisija ogljikovega dioksida v celotnem življenjskem ciklu...

Slo-Tech - Evropski parlament in Svet sta včeraj dosegla začasni dogovor o strožjih standardih za izpuste ogljikovega dioksida novih avtomobilov in kombiniranih vozil, s katerim se približujejo brezogljični prihodnosti. Dogovorili so se, da bo do leta 2030 treba zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida novih vozil za 50-55 odstotkov v primerjavi z vrednostmi iz leta 2021. Leta 2025 pa bo potrebno zmanjšanje 100-odstotno, torej se bodo prodajala le vozila brez emisij.

V Evropi so že sedaj v veljavi stroga pravila glede emisij, ki v povprečju ne smejo presegati 95 g CO₂ na 100 kilometrov. Penali za preseganje znašajo 95 evrov na gram CO₂ na kilometer za vsako prodano vozilo. Do leta 2030 bo treba te emisije razpoloviti, izjeme pa bodo veljale le za znamke, ki letno proizvedejo manj kot 10.000 vozil. Taki primeri so Ferrari, McLaren in Aston Martin. A leta 2035 bodo morali tudi ti preiti na vozila brez emisij.

V pripravi je tudi predlog za registracijo vozil, ki bodo vozila na ogljično nevtralna...

Slo-Tech - Norveška vlada bi podnebne cilje izpolnila tudi z ustavitvijo prodaje vozil z motorji na notranje izgorevanje do leta 2025, a se bo to očitno zgodilo še prej. Prodaja vozil s konvencionalnimi motorji tam že več let upada in bo po napovedih Norveške avtomobilske zveze (Norges Automobil-Forbund)prihodnje leta padla praktično na ničlo.

V prvih osmih mesecih tega leta je delež vozil brez električnega pogona (baterijski, hribidi in priključni hibridi) zdrknil pod 10 odstotkov. Letos so Norvežani registrirali 110.864 novih vozil, med katerimi jih je 4,73 odstotka z dizelskim motorjem in 4,93 odstotka z bencinskim motorjem. Lani je bilo neelektričnih vozil 20 odstotkov, še leta 2017 pa kar polovica. Ker je hibridov zelo malo, manj kot deset odstotkov, vso povečanje deleža električnih vozil resnično na račun vožnje na elektriko. Izmed 15 najpopularnejših modelov je le en priključni hibrid.

Ne glede na ekstrapolacije se prodaja vozil z motorjem na notranje izgorevanje ne bo povsem...

Bloomberg - Evropska unija se zaveda odvisnosti od ZDA, Južne Koreje in Tajvana pri proizvodnji čipov, zato želi proizvajalce privabiti na Staro celino. Bloomberg piše, da je cilj do leta 2030 proizvajati najnaprednejše čipe tudi v EU. Načrt Digital Compass, ki ga bo Komisija verjetno predstavila naslednji teden, predvideva, da bo do leta 2030 v EU proizvedenih 20 odstotkih (merjeno v ceni) vseh čipov.

To so smeli načrti, za katere pa v načrtu ni konkretnih mehanizmov, kako jih bodo dosegli. Kot smo že pisali, je ena izmed možnosti, da bi v EU postavili večjo livarno, ki bi konkurirala Samsungu in TSMC v proizvodnji 5-nm čipov. Poleg proizvodnje čipov so v digitalnih načrtih še 10.000 podnebno nevtralnih obratov, razvoj kvantnega računalnika do leta 2025 in pokritje najbolj naseljenih predelov EU s signalom 5G do leta 2030. Na področju tehnoloških velikanov si želi v tem desetletju podvojiti število podjetij, ki imajo tržno vrednost več kot 1 milijardo evrov.

Slo-Tech - Irska vlada resno zasleduje cilj boja proti podnebnim spremembam, zlasti potem ko so v akcijskem načrtu za podnebje ugotovili, da močno zaostajajo. V sklopu nove strategije za zaščito okolja vlada predlaga, da bi bila od leta 2030 prepovedana prodaja novih avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem. Po besedah okoljskega ministra Richarda Brutona je namreč država trenutno 85-odstotno odvisna od fosilnih goriv.

Ker irske emisije toplogrednih plinov rastejo, so se odločili za odločno ukrepanje. Do leta 2050 želijo postati družba z ničelnimi neto emisijami ogljikovega dioksida. K temu bodo pripomogla tudi električna vozila, ki jih bo do leta 2030 na tamkajšnjih cestah okoli 950.000. Na Irskem je trenutno registriranih 2,7 milijona vozil,...

Slo-Tech - Nemški ekonomski inštitut Ifo je danes razkril rezultate študije o bilanci izpustov ogljikovega dioksida električnih avtomobilov. Primerjali so električno Teslo Model 3 in dizelski Mercedes C 220d. Ugotovili so, da so izpusti ogljikovega dioksida na prevožen kilometer pri električnem avtomobilu višji, če upoštevamo tudi proizvodnjo baterij, njihovo življenjsko dobo ter trenutne nemške vire električne energije. Študijo je izvedel profesor fizike z Univerze v Kölnu Christoph Buchal in zaslužni profesor ekonomije na münchenski univerzi Hans-Werner Sinn.

Posebej problematično je pridobivanje litija, kobalta in mangana, ki so ključni sestavni deli baterij. Njihovo pridobivanje je energetsko izjemno potratno, saj so ocenili,...

Slo-Tech - V številnih državah se pripravljajo na prihodnost, ko bodo na cestah le še električni avtomobili, in očitno gre po tej poti tudi Slovenija. Vlada je danes potrdila strategijo o alternativnih gorivih, ki med drugim določa, da po letu 2030 de facto ne bo več dovoljena prva registracija vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem. Konkretna formulacija prepoveduje registracijo vozil, katerih izpusti ogljikovega dioksida presegajo 50 gramov na prevožen kilometer. V praksi tako nizkih vrednosti avtomobili z motorjem z notranjim izgorevanjem ne morejo doseči, konkurenčni so le hibridi. Mimogrede, evropska uredba 443/2009, ki trenutno velja, od leta 2020 določa cilj za osebna vozila pri 95 g CO₂/km.

Slovenija si bo prizadevala...

Slo-Tech - Medtem ko je boj proti premogu v polnem zagonu v številnih državah, saj njegova uporaba ni problematična le z vidika izpustov ogljikovega dioksida, temveč tudi ali predvsem trdnih delcev, sta nafta in kurilno olje za zdaj še bistveno manj pod drobnogledom. Nekatera mesta se sicer spogledujejo s prepovedjo vožnje dizelskih avtomobilov v mestih, sedaj pa je Norveška napovedala, da bo do leta 2020 prepovedala uporabo kurilnega olja za ogrevanje. Norveška je per capita največja proizvajalka nafte in zemeljskega plina izven Bližnjega vzhoda.

Norveški okoljski minister Vidar Helgesenlaid je dejal, da bodo morali ljudje, ki se grejejo s kurilnim oljem, do leta 2020 poiskati alternative. Ukrep...

Slo-Tech - Evropska fascinacija nad dizelskimi avtomobilskimi motorji je prav neverjetna, saj toliko osebnih avtomobilov z dizelskimi motorji po cestah ne vozi nikjer drugje po svetu. Da so dizelska vozila okoljsko bistveno bolj problematična od bencinskih, ni nič novega. Presenetljivi pa so izsledki raziskave ameriške neprofitne organizacije ICCT (International Council on Clean Transportation), da osebna vozila z dizelskimi motorji bistveno bolj onesnažujejo okolje kakor težki dizelski tovornjaki.

Razlogov za izjemno priljubljenost dizelskih vozil v Evropi je več in segajo od zgodovinskih do gospodarskih. Medtem ko se dizel in sorodne...

New Scientist - Britansko podjetje Air Fuel Synthesis (AFS) je naznanilo, da so iz ogljikovega dioksida v zraku in vode uspeli izdelati gorivo za motorje z notranjim izgorevanjem. Sintetični bencin, kot ga lahko kratko poimenujemo, je dovolj soroden bencinu iz naftnih rafinerij, da lahko z njim poganjamo obstoječe motorje. Sliši še odlično, a naftne krize s tem še niso rešili.

Nobena skrivnost ni, da lahko izdelamo karkoli, če imamo na voljo zadostne zaloge energije. Plinsko olje (nafta) in bencin sta zgolj zelo primerna energenta za pogon vozil, ki imata dvoje pozitivnih lastnosti. Iz zemlje ju pridobivamo v obliki, ki ima že sama po sebi ogromno zalogo energije (surova nafta), zato ju moramo le malo modificirati (ločitev na frakcije v rafinerijah),...