Slo-Tech - Eno izmed prvih in najgloblje vcepljenih pravil programiranja je izogibanje stavkov goto. Niso prepovedani, saj jih številni jeziki čisto lepo podpirajo, a sodijo v kategorijo grdega programiranja. Njihova uporaba je nezaželena, ker se ob nebrzdani uporabi program hitro zapaca v nerazumljivo kodo in ker je vzdrževanje takšne programske opreme bistveno težje. Dokazano je, da lahko vsak program napišemo brez stavka goto, če ga primerno strukturiramo.

Kljub temu so stavki goto trmasto ostali in v nekaterih primerih je njihova uporaba smiselna. Zasloveli so seveda v pismu nizozemskega velikana računalništva Edsgerja Dijkstre iz leta 1968, v katerem je stavke goto označil kot škodljive. Debata v naslednjih desetletjih je bila živahna, saj so nastopali argumenti za in proti, tabora pa sta še danes dva. Nekateri bi stavke goto prepovedali, drugi v njih načeloma ne vidijo nič...

Ars Technica - Z vseh koncev nas prepričujejo, da dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov škoduje možganom, za kar naj bi bili prvenstveno odgovorno elektromagnetno valovanje, ki ga telefoni oddajajo. V znanstveni reviji Journal of Alzheimer's Disease pa beremo o eksperimentu na miših, ki utegne to prepričanje krepko zamajati.

Za študijo so uporabljali transgene miši, ki so imele v genom zapisan genetski kod za mutirano obliko proteina, ki je prekurzor proteina amiloid beta. Slednji je glavna sestavina amiloidnih agregatov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ali je to razlog ali posledica bolezni, še ni povsem znano. Poenostavljeno pa lahko...

X-Bit Labs - Veste kaj pomeni kratica DDR-II? Double Data Rate dve, pravite? Hmm, kaj pomeni DDR-II? No, da se ne boste spotikali ob pomnilniških kraticah, so na X-Bit Labs spisali članek, v katerm razložijo delovanje ter principe novega pomnilnika, ki nosi ime DDR-II ter so mu nadeli naziv pomnilnik prihodnosti. Če vas zanima, zakaj vas prodajalec tako zavzeto prepričuje, da je DDR-II res tisto pravo, si članek le preberite.

AnandTech - Tako, december je čas nakupov in prodajalci nas z vseh strani prepričujejo, da so njihovi izdelki tísto edino pravo in najcenejše. No, da bi bila odločitev o nakupu malce lažja, so poskrbeli na AnandTech, kjer so spisali božično-novoletni vodič po nakupih procesorjev in grafikulj. Če ste Božičku pisali po novega Athlona, naj si Božiček sestavek le prebere. Klik!

The Register - V času, ko večina populacije, vsaj tako imam občutek, želi hitropasovne povezave, se v Evropi dogaja nekaj čudnega.

Če gre verjeti tem izsledkom na Registru, se v Evropi, ki je v zadnjem času dobila trdno DSL hrbtenico, dogaja, da uporabniki ne čutijo potrebe po prehodu na hitrejše povezave. Tako je med anketiranci kar 30% vseh izjavilo, da ne potrebujejo hitrejše povezave, in da ne mislijo nagraditi svojega dostopa. Malo manjši je delež vseh, ki bodo v kratkem prešli na stalni dostop, medtem ko si preostali delež razdelijo tisti, ki ne vedo, ali bi naredili zamenjavo ali ne, in pa tisti, ki mislijo, da ne tega ne bodo naredili.

Razlog za te ugotovitve naj bi bilo pomanjkanje t.i. killer aplikacij, ki bi uporabnika prepričale, da se splača imeti hiter dostop, in pa regionalna selekcija, saj recimo DSL povezave na podeželju še vedno niso najbolj pogoste. Poleg tega so analitiki ugotovili, da procent prodiranja hitrih povezav v lanskem letu variira med 7% v Veliki Britanijo, do kar...

The Register - Po vseh vojnah, tako besednih, katerim ste lahko priča tudi v našem forumu, kot ekonomskih, ki jih bijejo ljudje v oblekah s kravatami, se je zgodilo. Število uporabnikov povezav xDSL je preseglo število uporabnikov kabelskega omrežja.

Kot poročajo na Registru, kjer povzemajo rezultate analizne hiše Forrester, je odstotek uporabnikov xDSL tehnologije dosegel 56%, preostalo predstavljajo uporabniki kabla. Anketa je zajela samo ti dve vrsti povezav, torej ne upoštava brezžičnih omrežij in satelitskega interneta.

Kakor kaže, v Sloveniji sledimo trendom. Mogoče pa se bodo le izpolnile želje e-ministra, da bi postali e-država?

HardOCP - Kaj kupiti, če se odločate za nakup nove osnovne plošče ter Pentium4 procesorja? Prodajalci vas bodo zagotovo prepričevali, da je RAMBUS pomnilnik tisto pravo (ker je pač dražji). Kaj pa se bolj splača za nas, overclockerje?

S tem so se ubadali na Tech PC, kjer so testirali dve matični plošči za Pentiume: Abitovo IT7-MAX2 (DDR) ter Asusovo P4T533 (RAMBUS). Prišli so do zelo zanimih zaključkov. Klik!

The Register - Kot vse kaže, zadnje čase pišem samo še novice o DSL in podobnih povezavah. Kakorkoli, danes sem zasledil novico, kako se je v zadnjem času povečalo število uporabnikov, ki dostopajo do vsebin na internetu preko DSL povezav.
Čeprav bi lahko pričakovali, da je ob 25 milijonih DSL povezav na svetu v vodstvu katera od zahodnih držav, temu ni tako. Kot so ugotovili v tem članku, je na prvem mestu po pogostosti DSL priključkov Južna Koreja (s kar 25% le-teh), sledijo pa ji Tajvan, Honk Kong in Belgija (vse s približno 10%), ZDA so šele na 17. mestu. Podatka za Slovenijo sicer ni, samo verjetno ne bi bila visokem mestu. Smo pač e-država.

Slovenska vlada, sedi, nezadostno ena. Uči se pri Južnih Korejcih.

The Register - To, kako nam je naš "predragi monopolist" pri srcu, mi verjetno ni potrebno razlagati. Kako skrbi za svoje odjemalce, ste verjetno že vsak enkrat občutili na svoji koži. Toda, kot kaže, mogoče pa le obstaja ponudnik storitev, ki pa ni podoben Telekomu. Na žalost ne pri nas, ampak gre na britanski British Telecom.
Kot poročajo na Registru, je BT začel široko oglaševalsko kampanijo s sloganom: "Come on Britain, we know you want it.", kjer ljudi prepričuje, da skočijo na vlak, ki se imenuje ADSL. Ker je zaenkrat pokrita samo tretjina Otoka, je eden od ključnih ciljev te akcije načrtovanje nadaljne izgradnje omrežja, glede na potrebe odjemalcev. Zanimivo je tudi, da je vseh ISP-jev, ki uporabljajo BT-jeve vode ter ponujajo ADSL, kar 60. Temu se pa lahko reče konkurenca.
Telekom Slovenije, sedi, nezadostno ena. Uči se pri bratu iz Velike Britanije.

The Register - Medtem, ko Slovenceljni resda postajamo vse bolj 'Kekci' (tokrat v pomenu 'pogumnega rešitelja') na področju IT oz. interneta ter nas Telekom prepričuje, da smo v samem vrhu informacijskega razvoja, pa se irski kolegi pripravljajo na stavko: naslednji teden cel dan ne bodo uporabljali telefonov ter interneta, lastnike spletnih strani pa naprošajo, da za ta dan svojo spletno stran zamenjajo z opozorilom o klavrni situaciji oz. manjku ugodnih (beri: skoraj zastonjskih) ponudnikov dostopa do interneta. Stavka je tudi posledica preložitve trženja DSL dostopov. Klik!

Siol nas prepričuje, da je ADSL hitrejši. Na Telekomovi zastonjski številki pa me gospod prepričuje, da je ADSL trenutno moč dobiti le v Ljubljani ter da gre širitev 'bolj počas'. Obljubam izpred pol leta, da se bom na ADSL lahko naročil (oz. ga dobil) že v '2. polovici letošnjega leta' pa itak nisem preveč verjel. 'boga gmajna.

SiOL - Pravkar sem na e-mail dobil mail. Prišel je iz Siola. Piše pa:
Spostovani,
spomladi smo v SiOL-u zaceli ponujati ADSL dostop do internetnih storitev. Ta omogoca neomejen dostop do nasega omrezja s hitrostjo 512/128 kbit/s, ki je nekajkrat visja od klasicnega analognega ali ISDN dostopa. Na ADSL dostopovno omrezje Telekoma Slovenije, preko katerega vam ponujamo dostop do interneta, je trenutno mozen dostop z ISDN prikljuckov na naslednjih lokacijah: Ljubljana - Center Ljubljana - Siska Ljubljana - Moste Ljubljana - Vic Ljubljana - Bezigrad Maribor - Tabor V prihodnjih tednih in mesecih bo moznost ADSL dostopa do interneta v vseh vecjih slovenskih krajih. Vabimo vas, da si vec o ADSL-u preberete na spletnih straneh na naslovu http://adsl.siol.net in da izpolnete obrazec za poizvedbo o moznosti priklopa na vasi telefonski stevilki. Lep pozdrav, SiOL, d.o.o.
Očitno se končno nekaj premika na področju ADSL-ja! Siol je očitno poslal vsem svojim uporabnikom promocijski e-mail, da bi jih...