Slo-Tech - Ena največjih novosti v Windows 11, podsistem za Linux (WSL), ki je omogočal poganjanje programov za Linux, je bil doslej na voljo kot dodatek za Windows 11. Formalno je bil vse od predstavitve v predogledni različici (Preview), zato ni bil splošno dostopen - lahko pa si ga je namestil vsakdo. Sedaj je prikobacal do stabilne verzije, ki je dobila mesto v Mirosoft Storu in je na voljo tako za Windows 11 kakor tudi za Windows 10. Z drugimi besedami: tudi vsak Windows 10 lahko enostavno namesti WSL.

To pomeni, da bodo nadgradnje in popravki hitreje in enostavneje na voljo, saj bo WSL aplikacija v Microsoft Storu. To so storili po pritisku skupnosti, je pojasnil Craig Loewen, saj so ljudje množično povpraševali po WSL v Windows 10. Najnovejša verzija s podporo za grafični pogon se bo namestila iz Stora, četudi bi namestitev sprožili iz PowerShella.

Poenotenje je bilo nujno, saj so se verzije WSL začele kopičiti. Obstajata WSL1 in WSL2 ter Linuxovi distribuciji obeh. Na voljo je bil...

Slo-Tech - Pisali smo že o ranljivosti, ki so se v kakšni kodi skrivale desetletja, to pot pa gre za dvajset starega hrošča v kodi, ki je bil tam namenoma. Pred dvajsetimi leti je bilo upravljanje z energijo ACPI še v povojih, strojna oprema pa ni vedno delovala, kot bi pričakovali. Na sistemih z AMD-jevimi procesorji Athlon se je zgodilo, da procesor ni hotel v stanje pripravljenosti, ko smo to od njega želeli, zato je Linuxovo jedro dobilo berglo. Tako imenovano prazno čakanje (dummy wait op) je predstavljalo izvajanje nepotrebnih bralnih operacij, ki so poskrbele, da je imel procesor čas izvesti ukaz STPCLK#.

Dvajset let pozneje je v kodi še vedno enak pristop, čeprav so moderni Threadripperji neprimerljivi z Athloni, predvsem pa niso pokvarjeni. Težave dlje časa ni nihče opazil, ker ni bila zelo očitna. A novi procesorji imajo čedalje več jeder, prilagajanje frekvence in več stanj delovanja, ko se posamezne funkcije procesorja lahko izklopijo. Zaradi varčevanja z energijo se to pogosto...

Slo-Tech - Linuxov podsistem v Windows, ki podpira čedalje več pravih Linuxovih funkcij, dobiva še grafično okolje. Microsoft je ta teden vanj dodal podporo za grafični izris, torej bodo delovale vse aplikacije za Linux z grafičnim vmesnikom. Novo funkcijo so poimenovali WSLg. WSLg vsebuje vse potrebno (Wayland, X server, pulse audio server), da lahko Linuxove grafične aplikacije komunicirajo z Windows

To pomeni, da je možno v Windows pod Linuxovim podsistemom pognati na primer spletni brskalnik za Linux in gledati videoposnetke na YouTubu. Novost je za zdaj na voljo le članom programa Windows Insider (potreben je Windows Build 21364), kar pa lahko vsakdo postane brezplačno, nato pa prijavi svojo namestitev Windows v testno Insider. To pomeni, da se bodo takoj nalagale vse posodobitve s kanala Dev.

Slo-Tech - V nove verzije Windows 10, začenši z inačico (build) 20211, prihaja podpora za Linuxove datotečne sisteme, ki jih Windows sicer ne podpira nativno (npr. ext4). Predogledna verzija je že na voljo v skupini Windows Insiders v Dev Channel. Novi WSL 2 (Windows Subsystem for Linux 2) bo podpiral funkcijo wsl --mount, ki jo bo treba izvesti v PowerShellu z administratorskimi privilegiji. Omogočala bo pripenjanje fizičnih diskov tako, da bodo vidni kar v Raziskovalcu (Windows File Explorer) v mapi \wsl$.

Ob tem Microsoft poudarja, da ima funkcija za zdaj še tri pomembne omejitve. Prvič, pripeti je možno le cele diske, torej ne posameznih particij. Odpadejo tudi zagonske particije, ker jih pač ne moremo odpeti. Drugič, medtem ko so zunanji diski prek USB normalno podprti, to ne velja za USB-ključke. Tretjič, podprti so le datotečni sistemi, za katere ima Linux privzeto podporo že v samem jedru. Eksotika, ki je v Linuxu podprta s posebnimi gonilniki (NTFS-3G), takisto odpade. V verziji...

Slo-Tech - Letošnja Microsoftova konferenca za razvijalce se je seveda odvijala na daljavo. Organizatorji so sicer štiri dni trajajoči dogodek zgostili v 48 ur nepretrganega dogajanja, na katerem so razkrili Microsoftove prihajajoče projekte, med drugim tudi platformo za kvantno računalništvo Azure Quantum, ki je v omejenem predogledu že na voljo nekaterim partnerjem družbe. Sicer pa je veliko zanimanja požel Project Reunion, ki naj bi končno izpolnil Microsoftova prizadevanja po združitvi aplikacij svoje Universal Windows Platform (UWP) in običajnih Win32 aplikacij. V okviru tega so predstavili tudi WinUI 3, tehnologijo uporabniških vmesnikov za grajenje enotnih Windows aplikacij.

Tisti, ki so MacOSu zavidali njegov Spotlight, so zdaj dočakali okenski ekvivalent: PowerToys Run launcher bo nadomestil zagonsko okence Win + R, v njem pa bomo lahko iskali datoteke, tekoče procese, programe in dodatke, jih zaganjali, v bodoče pa naj bi omogočal tudi prilagojene spletne poizvedbe.

Nov je tudi

ZDNet - V nedeljo je bil za Linuxovo jedro oddan popravek, ki se je imenoval Huawei Kernel Self Protection (HKSP). Popravek naj bi dodal vrsto varnostnih izboljšav v jedro, presenetilo pa je njegovo poimenovanje. Velika podjetja (Google, Microsoft, Amazon ipd.) neredko prispevajo popravke za Linuxovo jedro, saj ga sama veliko uporabljajo. Huaweijev popravek je bil zato deležen posebne pozornosti, ker je kazal, da se je za to prakso odločil tudi Huawei. Strokovnjaki iz Grsecurity, kjer se tudi ukvarjajo z istim poslom, so zato pod drobnogled vzeli novi popravek. Ugotovili so, da v njem mrgoli hroščev in ranljivosti, ki jih je zlahka mogoče uporabiti za napad.

Ni si težko predstavljati, da je to sprožilo ogromno polemik. Ali je želel Huawei v Linuxovo jedro vriniti ranljivosti? To bi bilo precej neumno, saj se koda pred vključitvijo temeljito preveri. Položaj se je zapletel, ko je Huawei v ponedeljek javno sporočil, da s popravkom nimajo nič. Poslal naj bi ga eden izmed zaposlenih na lastno...

The Windows Blog - V novo preizkusno verzijo Windows 10 (build 19603) je Microsoft dodal novost, ki še dodatno poenostavlja interakcijo z Linuxom. Raziskovalec (File Explorer) ima integrirano podporo za WSL (Windows Subsystem for Linux). V praksi to pomeni, da se bo v levem oknu, torej v drevesni strukturi, pojavila ikona najbolj znanega pingvina in napis Linux. Tam bodo prikazane vse uporabnikove Linuxove distribucije in datoteke, ki so shranjene v teh datotečnih sistemih.

Priznati je treba, da Windows 10 dostop do datotek Linuxa podpira že od verzije 1903. Doslej je bilo treba particije vpeti (mount). S spremembo Microsoft sledi poti večje integracije Windows in Linux. Začelo se je s podsistemom za Linux, v končni fazi pa obljubljajo vključitev celotnega jedra. Windows podpira tudi lupino bash in celo OpenSSH. V Windows Store najdemo Ubuntu, SUSE Linux in Fedoro.

Nekaj drugih novosti v novi verziji Windows so še: izboljšano čiščenje datotek, Microsoft News Bar, podpora formatu datotek Canon CR3...

Ars Technica - Čeprav je Android zgrajen na Linuxovem jedru, sta si jedri precej različni. V primerjavi z Linuxom ima jedro za Android 32.000 vrstic dodatne kode in 1500 vrstic odstranjene kode. Nekaj kode je dopisal Google, druge prispevke so pripravili proizvajalci strojne opreme, denimo MediaTek in Qualcomm. Včasih je bilo stanje še hujše, saj je bilo dodatne kode 60.000 vrstic, a do cilja je še daleč. Google si je namreč zastavil cilj v prihodnosti Android spremeniti v modularno jedro, ki je v osnovi enako kot Linuxovo.

Tako so dejali na Linux Plumbers Conference, kjer je Google potrdil, da želijo jedri karseda zbližati. Na ta način bo razvoj enostavnejši, saj se trenutno potroši ogromno človeških ur na dodajanju kode v stabilno verzijo (merge), hkrati pa mora Google verzije Linuxovega jedra podpirati še šest let. Po drugi strani bi bilo poenotenje koristno tudi za telefone in računalnike z ARM-jevimi procesorji z Linuxom, ki bi dobili daljšo avtonomijo in nekaj zmogljivosti. Problem...

Slo-Tech - Microsoft je izdal novo predogledno verzijo Windows 10 (Windows 10 Insider Preview build 18917), ki prinaša težko pričakovani WSL 2 (Windows Subsystem for Linux 2). To pomeni, da je sedaj Linuxovo jedro za Windows v celoti na voljo.

WSL 1 je omogočal poganjanje nekaterih Linuxovih programov pod Windows, a je šlo za precej okorno emulacijo. WSL 2 pa je pravcato Linuxovo jedro, dasiravno malce prilagojeno, ki teče v ločenem podsistemu v Windows in omogoča poganjanje aplikacij ELF64. Namestimo ga lahko v virtualno okolje, če imamo že nameščen WSL 1. Microsoft pravi, da se bo navidezni stroj zagnal samodejno ob zagonu, a bo porabil zelo malo pomnilnika, moč pa ga bo tudi ugasniti. Linux v WSL 2 uporablja jedro 4.19 in tehnologijo za Azure.

WSL 2 bo v končni različici, ki bo izšla v prvi polovici...

The Windows Blog - Microsoft je v Windows 10 že naredil velik korak k podpori za Linux, ko je v operacijski sistem vgradil podsistem za Linux. Ta je v bistvu Microsoftova koda, ki prevaja Linuxove API-je v obliko, ki jo razume jedro Windows NT. Rezultat je emulacija Linuxovega jedra 4.4, ki pa deluje v nekaterih primerih precej počasneje in ne dopušča uporabe Linuxovih gonilnikov. Emulacija ni popolna, saj nekaterih (zlasti novejših) API-jev ni, drugi pa so realizirani zgolj delno. Zato je toliko bolj dobrodošla vest, da bo nova verzija Windows 10 vsebovala celotno Linuxovo jedro kot podsistem.

Windows Subsystem for Linux 2, kot se bo imenoval, bo polno Linuxovo...

Phoronix - Od januarskih prvih razkritij o ranljivosti v Intelovih procesorjih smo prehodili že dolgo pot. Izkazalo se je, da so ranljivi tudi AMD-jevi in ARM-jevi procesorji, a da imajo Intelovi procesorji več ranljivosti. Najnovejšo so odkrili sredi minulega meseca, pa verjetno ni zadnja. V tem času so procesorski velikani zakrpali svoje procesorje s popravki mikrokode, svoj del so dodali tudi proizvajalci operacijskih sistemov, uporabniki pa se sprašujejo, koliko hitrosti so na ta način izgubili. Za domačo uporabo morda res ne bomo pazili na vsak odstotek, a pri strežnikih, zlasti kjer na enem fizičnem gostuje več navideznih strojev, šteje vsak odstotek. Preizkusi z najnovejšim Linuxovim jedrom kažejo, da so Intelovi procesorji...

Microsoft - Ker se povečujeta število in obseg internetnih napadov, v katerih so uporabljene pametne naprave in pogosto tvorijo velike botnete, je Microsoft pripravil paket rešitev za zajezitev te kuge. Odgovor se imenuje Azure Sphere in sestoji iz treh komponent, izmed katerih je gotovo najzanimivejša Microsoftova lastna Linuxova distribucija.

Prvi del predstavljajo novi mikrokrmilniki (MCU), ki prinašajo izboljšave na strojni ravni, ki so po Microsoftovem mnenju nujne za gradnjo varnih sistemov. Med drugim gre za možnost nadgradnje programske opreme, uporabo šifrirnih ključev, ki jih ni moč ponarediti, razdelitev programske kode na ločene razdelke (compartmentalization) ipd. Prva naprava, ki bo uporabljala te čipe, ki jih je...

Phoronix - Običajne verzije Linuxova jedra so podprte še po izidu naslednje verzije (N+1), potem pa podpora in s tem varnostni popravki presahne. Za sisteme, kjer je to nesprejemljivo in jih ni mogoče dovolj pogosto nadgrajevati (nove verzije izhajajo na približno 70 dni), se zato uporabljajo verzije LTS (long-term support), v kateri se aktualna veja jedra krpa še dve leti. Toda tudi to je počasi premalo, saj Linux uporabljajo številne pametne naprave, ki se uporabljajo še dosti dlje. Zaradi tega bodo odslej verzije LTS podprte celih šest let!

Tak primer so pametni telefoni z Androidom, ki globoko pod pokrovom temelji na Linuxovem jedru. Tako velika večina pametnih telefonov v resnici teče na jedrih, ki še dolgo niso več podprta,...

Slo-Tech - Linux je eden najlepših dokazov, da iz malega raste veliko, zlasti če pri projektu zaradi lastne zainteresiranosti sodeluje veliko pametnih glav. Pred točno četrt stoletja je Linus Torvalds v zdaj že znamenitem sporočilu zapisal, da v prostem času kot konjiček razvija operacijski sistem za računalnike 386 AT, ki pa žal ni prenosljiv in najbrž ne bo nikoli podpiral kaj drugega kot diske AT. Petindvajset let pozneje Linux teče na več kot milijardi telefonov, poganja milijarde omrežnih usmerjevalnikov in druge mrežne opreme, na milijone strežnikov in osebnih računalnikov ter najdražje superračunalnike na svetu. Odprta koda je postala močna konkurenca zaprtokodnim programom in osebni...

SecurityFocus Online - Novica je sicer že malce starejša, vendar vseeno močno zanimiva. Šestega novembra je namreč Security Focus poročal, da je Larry McVoy iz podjetja BitMover ob rutinskem preverjanju integritete izvornih datotek linuxovega jedra 2.6 zaznal, da je v eni izmed datotek prišlo do spremembe.
Ker mu ni bilo povsem jasno za kaj gre, je o tem obvestil skupnost razvijalcev Linuxa, ki pa so hitro ugotovili, da gre za vgrajena stranska vrata (backdoor).

Glede na to, da bi spremenjena programska koda lahko omogočila root dostop do kateregakoli računalnika z Linux jedrom 2.6 (ki še ni uradno izšlo), je očitno, da je nekdo natančno vedel kaj dela. Predvsem zato, ker vse skupaj izgleda kot naključen programski hrošč, ki bi ga brez striktnega upoštevanja varnostnih preverjanj hitro lahko spregledali. V špekulacijah, kdo bi bil ta nekdo se precej omenja NSA (National Security Agency), ki ima gotovo interes za takšna stranska vrata, saj Linux pridobiva čedalje večji tržni delež na področju...