Slo-Tech - Ko se je konec tedna iztekla GPS-ova epoha, smo sicer poročali, da se utegne kakšnemu cenenemu sprejemniku GPS zmešati, a večjih težav vendarle nismo pričakovali. A zgodilo se je, da je zaradi te težave obtičalo celo nekaj letal. Po neuradnih podatkih je nekaj deset letal boeing zamujalo ali sploh ni poletelo, ker niso bili pravočasno posodobljeni.

KLM-ov let iz Amsterdama v Bogoto je zaradi težav z datumom zamujal več kot sedem ur. Podobno usodo je imelo še okrog 15 letal Boeing 777 in Boeing 787 na Kitajskem, ki so ta vikend zamujala ali sploh niso letela, poroča China Aviation Review. Kot kaže, vzdrževalci niso posodobili sistemov. Sistem za načrtovanje leta in navigacijo dobavlja Honeywell, ki je marca izdal dve...

Slo-Tech - Jutri se utegne zgoditi, da bodo imeli nekateri sprejemniki GPS-a težave pri prikazu lokacije. Danes se namreč končuje druga epoha GPS-a, kar je posledica formata, v katerem je zapisan datum. GPS namreč šteje tedne, ki se zapisujejo kot 10-bitno število. Prva epoha se je začela 5. januarja 1980 in 1024 tednov pozneje je bil 1. avgusta 1999. To pomeni, da se je takrat števec tednov ponastavil, kar je pozročilo nekaj nevšečnosti. Drugič se bo to zgodilo danes ponoči, ko bo števec spet dosegel 1024 tednov in se ponastavil.

Ker se to ne bo zgodilo prvikrat, bi morale biti novejše naprave GPS (po standardu IS-GPS-200) na to možnost pripravljene. Da nismo leta 1999, temveč 2019, bodo lahko ugotovile vse naprave, ki imajo kakšen način za ugotavljanje približnega časa in datuma. Telefoni tako ne bi smeli imeti težav. Prav tako...

Slo-Tech - Veliko se je govorilo o hrošču Y2K, ki naj bi ob prehodu iz leta 1999 v 2000 povzročil pravo računalniško kataklizmo, pa se na koncu ni zgodilo nič tragičnega. Tovrstnih primerov, ko zmanjka prostora za zapis podatka o času, je še več (na primer leto 2036, leto 2038). Prvi naslednji se bo zgodil 6. aprila letos, ko bo v sistemu GPS zmanjkalo prostora za zapis zaporedne številke tedna. Epoha GPS se je začela 5. januarja 1980. GPS datum shranjuje tudi kot število tednov, ki so pretekli od tedaj, za kar ima na voljo 10 bitov. To pa je premalo, saj 2¹⁰ (1024) tednov hitro mine.

Prvikrat se je to zgodilo 1. avgusta 1999, naslednjikrat pa se bo 6. aprila letos. To pomeni, da bi bil naslednji teden 1024., česar seveda ne moremo zapisati v 10-bitno spremenljivko celih števil. Štetje tednov gre tedaj zopet z ničle, kar lahko...

Slo-Tech - Na pečicah, elektronskih budilkah, mikrovalovkah in podobnih napravah, ki za merjenje časa izkoriščajo frekvenco omrežne napetosti, so se ta teden nabrale večminutne zamude, so opazili tudi naši bralci. Zaradi kombinacije visoke porabe energije in nizke proizvodnje je evropsko električno omrežje tako obremenjeno, da je frekvenca padla. V zadnjih dneh je v Evropi zaradi mraza poraba električne energije tako zrasla, da imajo pri nas uporabniki toplotnih črpalk, ki so oddaljeni od transformatorskih postaj, težave celo z izklapljanjem zaradi prenizke napetosti.

Električne naprave lahko točen čas vzdržujejo prek štirih virov - prek interneta s komunikacijo s strežniki NTP, pred radijskega signala, z GPS-signala ali prek električnega omrežja. Za uporabo strežnikov NTP je seveda nujen...

Slo-Tech - IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) je sporočil, da bomo 30. junija letos po treh letih premora ponovno dodali prestopno sekundo civilnemu času. Prestopne sekunde se po potrebi lahko dodajo 30. junija in 31. decembra, da civilni čas ostane sinhroniziran z vrtenjem Zemlje okrog lastne osi. Brez prestopnih sekund bi sonce najvišjo lego na nebu (zenit) dosegalo čedalje kasneje po lokalnem času.

Sekunda je bila svoj čas definirana kot 1/86400 srednjega sončnega dne. Definicija se je pozneje spremenila na 1/31556925,9747 tropskega leta dne 0. januarja 1970 in naposled na 9192631770 nihajev, ki ustrezajo prehodu med dvema hiperfinima prehodoma...

Slo-Tech - Znanstveniki so razvili atomsko uro, ki jo lahko zavoljo svoje majhnosti vgradimo v vsako elektronsko napravo. V Sandia National Laboratories so namreč izdelali atomsko uro v velikosti škatlice za vžigalice, ki porabi 100 mW energije in jo poganjata dve klasični AA-bateriji. Tolikšno miniaturizacijo so dosegli z uporabo trdninskega laserja, ki osvetljuje posodo s paro neradioaktivnega cezija. Atomi cezija nato nihajo z značilno frekvenco, fotodioda pa šteje nihaje in po 4.596.315.885 nihajih je potekla ena sekunda. Cena: 1500 dolarjev. Starejše atomske ure so približno 100-krat večje in požrešnejše, saj uporabljajo rubidijevo svetilko.

Prenosne atomske ure bodo uporabne za vgradnjo v elektronske naprave, kjer je nujno potrebna točna usklajenost. Doslej so...

BBC - Stari Grki so postavili Evropo za središče sveta in v nekaterih ozirih to še vedno velja. En tak ostanek evropocentrističnega pogleda je ničelni poldnevnik, ki poteka skozi Greenwich v Veliki Britaniji že 125 let. Prav te dni je 125. obletnica Mednarodne meridianske konference, ki je potekala oktobra 1884 v ZDA. Na njej so uzakonili časovni format sveta, kot ga uporabljamo še danes.

Za razliko od ekvatorja, ki ga definira že topologija Zemlje, je ničelni poldnevnik povsem arbitrarno določen. Do 19. stoletja je veliko držav in celo posameznih mest uporabljalo svoje verzije lokalnega časa, ki so poskrbele, da je...

Slo-Tech - Ne vem, če ste opazili, vendar je bil včerajšnji silvestrski večer eno sekundo daljši od običajnih, tako da ste lahko praznovali še sekundo dlje. Navadno zadnji sekundi leta po času UTC 23.59:59 je namreč sledila še prestopna sekunda, označena kot 23:59:60. Za vse trezne in vedoželjne še nekaj teorije.

Čeprav se zdi merjenje časa trivialno opravilo, je na svetu več kakor 500 atomskih ur v različnih laboratorijih na vseh kontinentih, ki merijo in izračunavajo, koliko časa je poteklo. Ker je od natančnega merjenje časa odvisno naprimer delovanje GPS-a in varnost bančnih transakcij, to niti ni tako neumno, kot se sliši. Rezultat njihovega dela je mednarodni atomski čas ( TAI), ki...