Slo-Tech - Pred dvema mesecema smo pisali o uspehih na področju presajanja organov živali v ljudi (ksenotransplantacija), med katerimi sta tudi dve uspešni presaditvi prašičjih ledvic v človeka. Danes noben izmed transplantatov ne deluje več, razlogi pa so različni in za zdaj ne kaže, da bi bili povezani s samo presaditvijo. Eden izmed bolnikov je umrl, drugemu so morali ledvico odstraniti zaradi težav s srcem.

Richard Slayman, ki je prejel prvo prašičjo ledvico, je umrl dva meseca pozneje. Ledvico so mu presadili 16. marca v Massachussetsu, v začetku maja pa je umrl. Iz bolnišnice so sporočili, da ni nobenih indicev, da bi bila njegova smrt povezana s presajenim organom. Presaditev so bili izvedli, ker so se pri dializi zaradi odpovedi ledvic pojavljali zapleti, saj so v njegovih venah nastajali strdki. Presaditev je te težave odpravila, a ni šlo vse po načrtih. Teden dni po presaditvi so opazili prve znake zavračanja, zato so ga začeli zdraviti in težavo odpravili.

Druga bolnica pa je...

Slo-Tech - Ameriški strokovnjaki so v živega človeka prvič uspešno presadili prašičjo ledvico, medtem ko so kitajski v klinično mrtvo osebo za 10 dni presadili prašičja jetra.

Starajoče se prebivalstvo v razvitih deželah potrebuje vse več organov za presaditve, kar povzroča vse bolj preteč primanjkljaj organov, ki so na voljo. Potencialno rešitev - vsaj dokler ne bomo znali takšnih delov telesa obnavljati ali izdelovati iz ničle - predstavljajo ksenotransplantacije, presaditve živalskih organov. Področje v zadnjih letih beleži bliskovit napredek, katerega trenutni vrhunec je presaditev prašičjega srca v živega človeka iz januarja 2022, četudi je dva meseca pozneje umrl zaradi okužbe. Treba je poudariti, da so donorske živali precej konkretno gensko spremenjene, s čimer želijo strokovnjaki napraviti tkivo, ki ga človeško telo ne bo zavrnilo. Posredi so predvsem razni sladkorji in beljakovine, na katere se naš imunski sistem odziva.

Poleg srca je drug bistven obetajoči organ (predvsem zaradi...

Technology Review - Na dan prihajajo prvi izsledki preiskave, kaj se je zgodilo z Davidom Bennettom, ki je januarja v odmevni operaciji kot prvi človek prejel srce gensko spremenjenega prašiča. Presaditev mu je življenje podaljšala za dva meseca, zdaj pa so njegovi zdravniki razkrili, da je organ nosil sprva neopažen prašičji virus, ki je verjetno povzročil Bennettovo smrt.

V začetku januarja smo bili priče prelomnemu dogodku v medicini: prvemu človeku so presadili srce prašiča, ki je bil gensko spremenjen na način, da njegova tkiva niso nosila nekaterih snovi, ki v človeškem telesu sprožijo uničujoče imunske reakcije. Šlo je za zelo tvegano operacijo, za katero si strokovnjaki še vedno niso edini, ali je bila zares smiselna. Izvedli so jo namreč po pospešenem postopku, ker je pacientu, 57-letnemu Američanu Davidu Bennettu, njegovo srce že odpovedovalo, zato ni bilo mogoče dodobra zastaviti opazovalnega režima, ki naj bi takšne podvige ponavadi spremljal. A kakorkoli - Bennett se je neposredno po...

Slo-Tech - Ameriški strokovnjaki so razvoj ksenotransplantacij nepričakovano pognali na novo raven, saj so pred nekaj dnevi v urgentni operaciji živemu človeškemu pacientu presadili srce gensko spremenjenega prašiča. Možakar se trenutno počuti dobro, toda razmere se lahko hitro poslabšajo, zato se je eksperiment pravzaprav šele dobro začel.

Z izrazom ksenotransplantacije označujemo presaditve delov telesa med različnimi biološkimi vrstami. Zaradi vztrajno rastočega povpraševanja po organih za presaditve v medicini je metoda seveda najbolj zanimiva s stališča uporabe živalskih organov za presaditve v človeške paciente. Posegi te sorte se izvajajo že več kot stoletje, toda uveljavili so se zgolj na področju preprostejših tkiv, kot so srčne zaklopke, medtem ko so se vsi dosedanji eksperimenti s celotnimi notranjimi organi zaradi zavrnitve imunskega sistema človeka končali neuspešno. Novo poglavje odpira tehnologija genskega inženiringa, s katerim bi bilo teoretično mogoče tkiva donorskih živali...

AP News - Pred dobrim tednom dni so ameriški raziskovalci objavili, da so človeku presadili ledvico gensko spremenjenega prašiča - toda pacientka je bila pravzaprav "dihajoče truplo", organ pa so opazovali zunaj telesa. Kljub temu gre za važen korak na poti do rabe živalskih organov za transplantacije.

S staranjem prebivalstva v razvitem svetu vse bolj narašča potreba po organih za presaditev, hkrati pa je z vse višjimi varnostnimi standardi na cestah, deloviščih in drugod vse manj nesreč, ki so doslej v glavnem skrbele za darovalce. Želja po rabi živalskih organov za presaditve v človeka obstaja že več kot stoletje in v določeni meri živali že izkoriščamo. Največ prašiča - od njega pobiramo srčne zaklopke, pa kožo in roženice. Toda pri tem gre zvečine za tkiva, kjer je mogoče žive celice po domače rečeno ubiti, medtem ko notranji organi v stiku s človeškim imunskim sistemom obvezno sprožijo uničujočo reakcijo. Tako je predvsem zaradi sladkorja alfa-1,3-galaktoze, ki ga telesa primatov ne...

Slo-Tech - Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) je lani odobrila vlogo bostonskega podjetja XenoTherapeutics za presaditev kože z gensko spremenjenih prašičev na ljudi. To je prvi primer v ZDA, ko bodo ljudem presajali živalske organe. Presaditve kože, ki pridejo v poštev zlasti pri opeklinah, so doslej izvajali avtologno, saj tako ni možnosti zavrnitve organa. Če je posameznik opečen po tako velikem delu telesa, da nepoškodovane kože za presaditev ni dovolj, pa se presadi koža darovalca, kar običajno terja dolgotrajno jemanje imunosupresivov. Presaditve kože sodijo med najpomembnejše presaditve, saj je koža nujni organ za fizično zaščito telesa pred patogeni in zunanjimi vplivi, hkrati pa pomaga vzdrževati homeostazo. Zaradi tega poškodbe velikih delov kože lahko vodijo v odpoved organov ali sistemske infekcije.

Bostonsko podjetje, ki ima dovoljenje za klinične teste s ksenogeno presaditvijo kože, sedaj v sodelovanju z bostonsko bolnišnico zaključuje prvo fazo kliničnih testov....

MedicalXpress - Izraelski strokovnjaki so objavili, da so kot prvi s 3D tiskanjem napravili srce iz ožiljenega človeškega tkiva, toda organ je ta hip še daleč od funkcionalnega.

Aditivna proizvodnja se ne širi bliskovito zgolj v smer 3D tiska kovin, temveč tudi biotiskanja, ki obeta umetno ustvarjene nadomestne organe. To bo prišlo še kako prav v času, ko ljudi vse uspešneje ohranjamo pri življenju, zaradi česar pričakujemo, da bo sčasoma na voljo vse manj organov za presaditve. Natisniti znamo že nekatere najpreprostejše dele človeškega telesa, poglavitni izziv pa so trenutno ožiljena in oživčena tkiva, ki so osnova za pomembnejše organe - na primer srce.

Raziskovalci z Univerze v Tel Avivu so objavili, da so uspeli natisniti srce iz...

China Daily - Znanstveniki s Kitajske poročajo, da so makakom vnesli človeški gen, ki vpliva na razvoj možganov, nakar so na testih inteligence dosegli boljše rezultate od običajnih opic.

Trenutek, ko se je prednik človeka pred približno dvajsetimi milijoni let odločil spustiti z drevesa in postaviti na zadnje noge, strokovnjake zanima že od nekdaj, z razvojem umetne inteligence pa na vrednosti le še pridobiva. Kaj so bili tisti koraki, ki so naši nevronski mreži omogočili, da je tako nesorazmerno zmogljivejša v primerjavi s tistimi pri primatih, skuša razvozlati vse več raziskovalcev - na vse bolj drzne načine.

Na Kunminškem zoološkem inštitutu so opicam iz rodu makakov z genskim inženiringom v fazi zarodka vnesli gen MCPH1...

Scientific American - Na Univerzi v Münchnu so izvedli uspešne presaditve prašičjih src v pavijane, ki so potem brez zapletov živeli tri do šest mesecev. To je zadnja stopnja pred tovrstnimi poskusi na ljudeh.

Organov za presaditve je vselej manj od čakajočih nanje - zgolj v okviru združenja Eurotransplant na novo srce v vsakem trenutku čaka prek tisoč ljudi; stanje pa se bo zaradi staranja prebivalstva predvidoma le še zaostrovalo. Presajanje živalskih organov v človeka je tako že desetletja hvaležna tema transplantacijske medicine, toda zaradi kompleksnega problema zavrnitve tkiva smo doslej uspešno presajali zgolj manjše dele organov, denimo srčne zaklopke. Stanje pa se bliskovito spreminja z napredkom v genskem inženiringu.

Orodje...

IEEE Spectrum - Ameriško podjetje Precise Bio je oznanilo uspešne živalske presaditve roženice, ki je nastala z biotiskanjem, in napoveduje prve človeške teste.

Medicina je ena največjih uporabnic 3D tiskanja, saj tako nastaja vse od delov zobovja do kolčnih zglobov. Toda tu gre za nežive, nadomestne materiale, medtem ko pravih živih tkiv in organov še ne tiskamo serijsko. Smo pa na dobri poti. Kozmetična industrija skuša tiskati kožo, da bi se znebila testov na živalih; letos je čikaška firma Biolife4D natisnila srčno tkivo, medtem ko so na inštitutu Wake Forest v Severni Karolini vzgojili delno sprintan mehur - nastisnjeno je bilo organsko ogrodje, ki so ga nato poselili s pacientovimi celicami.

Prav strokovnjaki z Wake Foresta so ustanovili Precise Bio in...

Nobelove nagrade - Začel se je oktober, ko na Švedskem razglasijo prejemnike letošnjih Nobelovih nagrad. Letošnjo nagrado za medicino ali fiziologijo bosta prejela ameriški imunolog James P. Allison in japonski imunolog Tasuku Honjo, ki sta odkrila terapijo zdravljenja raka z negativno imunoregulacijo. Allison se je rodil v Teksasu in doktoriral na univerzi v Austinu. Večji del svoje raziskovalne poti je opravil na Berkeleyu, povezan pa je bil tudi s številnimi drugimi inštituti. Honjo se je rodil v Kjotu, kjer je tudi doktoriral. Krajši čas je raziskoval v ZDA,...

BBC - Na Švedskem so uspešno presadili prvi sintetični organ živemu prejemniku, s čimer so odprli pot k transplantacijam, za katere ne bomo potrebovali darovalcev. Izdelali so sintetični sapnik, ki so ga prevlekli z matičnimi celicami prejemnika in mu ga potem vsadili namesto obolelega starega organa.

Problem pri klasičnih presaditvah je, da potrebuje darovalca. Če ne gre ravno za organe, ki jih imamo na rezervo (recimo ledvica, del jeter, v skrajnih primerih tudi pljučno krilo ali kaj podobnega), mora pred presaditvijo v prometni nesreči ali kako drugače nekdo umreti. To pomeni mučno čakanje na primernega darovalca in nato nagel prevoz organov v bolnišnico prejemnika, kjer odločajo ure. S tem težav še ni konec, saj mora biti darovalec kompatibilen s prejemnikom, v...

Slo-Tech - O ideji, da bi bilo mogoče viruse ali bakterije uporabljati za tarčno dostavo zdravil in s tem za zdravljenje različnih bolezni, se razmišlja že nekaj časa. Eden prvih poskusov na to temo je primer iz leta 1860 kjer so v Avstriji pacienta z rakavim obolenjem izpostavili bakterijski okužbi. Tumor se je močno skrčil in skoraj izginil, vendar je pacient kasneje umrl zaradi okužbe.

Nov korak v smeri uporabe bakterij za zdravljenje raka pa so naredili raziskovalci Masonic Cancer Clinic iz Univerze v Minnesoti, ki s pomočjo gensko spremenjenih bakterij salmonele razvijajo zdravilo proti raku.

Bakterije so gensko spremenili tako, da proizvajajo imunski spodbujevalec hormon interlevkin 2, ki spodbudi imunski odziv telesa v borbi proti tumorjem. Znano je, da salmonele lahko prodirajo v celice gostitelja, predhodne raziskave pa so celo pokazale, da salmonele zelo rade rastejo zlasti v rakavih celicah. Na ta način je mogoče interlevkin 2 prenesti v samo rakavo celico, s čimer je celica...