Technology Review - Pravilo 34, ki velja za internet, velja tudi za umetno inteligenco. Že lani smo poročali o aplikaciji DeepNude, ki je uporabnikom proti plačilu 50 dolarjev digitalno retuširala fotografije tako, da je ženskam na njih (na moške ni delovala) odstranila oblačila. Aplikacija je po zgražanju, ki ga je povzročila, kmalu izginila, ne pa tudi ideja. Sensity AI v poročilu ugotavlja, da je manj kot mesec dni pozneje na Telegramu vzniknila skupina, ki omogoča povsem enako. Gre za sedem skupin na Telegramu, kjer je glavna namenjena slačenju žensk na posnetkih, preostale pa služijo kot različne tehnične podpore in za deljenje posnetkov.

Sistem deluje enostavno. Uporabnik v skupino pošlje fotografijo, na kateri je ženska, algoritem oziroma bot pa mu odgovori s fotografijo, na kateri so odstranjena oblačila. Čim bolj je posnetek, tem boljši so rezultati. V skupini je 100.000 uporabnikov (nekateri se podvajajo, a vsaj 45.000 je unikatnih), ki so do julija slekli že vsaj 100.000 žensk na...

Slo-Tech - Že več kot dva meseca se odvija prava drama na področju, ki je običajno tehnično dolgočasno tiho. Pred dvema mesecema je zasebni sklad Ethos Capital napovedal, da bo za dobro milijardo dolarjev odkupil pravice za vrhnjo domeno .org. Ker je to domena, načeloma namenjena neprofitnim organizacijam (čeprav jo seveda lahko registrira kdorkoli), je na internetu završalo. Začele so se internetne peticije in pisma ogorčenja, oglasili so se celo ameriški senatorji. Medtem pa sta ICANN, ki skrbi za internetno hrbtenico, in Ethos Capital zatrjevala, da bo domena .org postala še zanesljivejša in uporabnejša.

Electronic Frontier Foundation, zagovorniki odprtega interneta in druge organizacije so pozvali Internet Society, ki upravlja Public Interest Registry (PIR), ki trenutno skrbi za domene .org, da prodajo ustavi. Pravijo, da je bila kupčija sklenjena napol skrivoma, predvsem pa brez javne razprave. Na to se je Ethos Capitala odzval z zagotovili, da bo domena še vedno ostala simbol...

Nature - Prihajajo časi, ko bo umetna inteligenca v nekaterih kritičnih življenjskih situacijah postavljena v vlogo razsodnika o tem, koga naj s svojim ukrepanjem zaščiti in koga žrtvuje. Saj si predstavljate dilemo: mlada družina v vozilu, ki drvi proti priletnemu pešcu?

Raziskovalci medijskega laboratorija na MIT so na to temo analizirali približno 40 milijonov odgovorov na anketo z naslovom Moralni stroj, ki je tekla vse od leta 2014, prispevali pa so jih anketiranci iz 233 držav. Ti so bili postavljeni pred različne scenarije, denimo ali naj samovozeči avto žrtvuje svoje potnike ali pa jih reši tako, da zavije s poti in trči v uspešnega poslovneža, znanega kriminalca, skupino starih ljudi, čredo krav ali pa v pešca, ki prečka cestišče pri rdeči luči.

Štiri leta po...

Slo-Tech - Ni skrivnost, da na družbenih omrežjih mrgoli tako botov kakor plačanih objav in komentarjev. Da ne dobimo napačnega vtisa, je pomembno, da smo jih sposobni prepoznati. In v tem so uporabniki, vsaj v ZDA, slabi. Raziskava Pew Research Centra je pokazala,...

TorrentFreak - Sodeč po svežem letnem poročilu analitske hiše Ipsos je piratstvo na Norveškem v strmem upadu. Ocenjena številka nezakonitih prenosov glasbe je v zadnjih štirih letih upadla za več kot štiri petine, za filme in tv vsebine pa za polovico. In zakaj? Anketiranci so kot glavni razlog navedli prav uvedbo zakonitih alternativ.

Spotify, ki je nastal na sosednjem Švedskem, je na Norveškem na voljo ravno od leta 2008, ko je količina spiratizirane glasbe začela padati. Polovica uporabnikov za storitev tudi plačuje (5 oz. 10 € na mesec v lokalni valuti). Pri filmih in tv-jih je bil padec malce počasnejši, začenši šele lani, ko se je v državo

Europa.eu - Evropska komisija je objavila statistike po javnem posvetu, ki so ga pripravili, da bi dobili jasnejšo podobo o tem kaj se s podatki javnega sektorja dogaja in kakšne so želje evrodržavljanov o tem kako naj se v naprej razvija direktiva o ponovni uporabi teh podatkov. Same statistike sicer ne razkrivajo nič presenetljivega.

Anketa razkriva, da imajo informacije javnega sektorja še veliko neizkoriščenega potenciala, po študiji MEPSIR iz leta 2006 znaša trg, ki ga lahko ustvarijo informacije javnega sektorja v Evropi kar 27 milijard evrov. Pomembno dejstvo, ki ga izpostavlja anketa, je nujnost uporabe programsko berljivih formatov (npr. CSV namesto PDF s skeni dokumentov), to namreč izpostavlja kar 83% anketiranih.

Cena ponovne uporabe informacij javnega sektorja je pogosto lahko problem. Kot lahko izveste iz predavanja o Geopediji, je Geodetska uprava RS svojčas neprofitno (!) rabo ortofotov vrednotila kar na 400.000 evrov. Anketirani so mnenja, da je sprejemljivo nadomestilo za...

The Register - Pred kratkim sta se AOL in National Cyber Security Agency malce poglobila v zaščito računalnikov povprečnega Janeza pred ZloKodo™ in to namreč z anketo.

In rezultati? Katastrofalni. Pri skoraj vsakem anketirancu so na računalniku našli vsaj en kos ZleKode™ in kar je še huje, večina uporabnikov ni bila seznanjena niti z osnovami varnosti, kot so razlika med antivirusom in požarnim zidom. Sicer je večina uporabnikov imela nameščen proti-virusni program, toda le-ta je bil pogosto naložen že ob nalaganju operacijskega sistema in večinoma od takrat nikoli ni bil posodobljen. Eden izmed anketirancev je celo imel 92 različnih virusev na enem računalniku, drugi pa neverjetnih 1.059 spyware in adware programov.

Še več, dve tretjini uporabnikov nista imeli niti požarnega zidu, od tistih ki pa so ga imeli, pa jih je bilo 14 odstotkov napačno nastavljenih. Ne glede na vse, pa je skoraj tričetrt uporabnikov vseeno izjavilo, da misli da je njih računalnik dovolj oz. zelo varen.

National Cyber...

The Register - V času, ko večina populacije, vsaj tako imam občutek, želi hitropasovne povezave, se v Evropi dogaja nekaj čudnega.

Če gre verjeti tem izsledkom na Registru, se v Evropi, ki je v zadnjem času dobila trdno DSL hrbtenico, dogaja, da uporabniki ne čutijo potrebe po prehodu na hitrejše povezave. Tako je med anketiranci kar 30% vseh izjavilo, da ne potrebujejo hitrejše povezave, in da ne mislijo nagraditi svojega dostopa. Malo manjši je delež vseh, ki bodo v kratkem prešli na stalni dostop, medtem ko si preostali delež razdelijo tisti, ki ne vedo, ali bi naredili zamenjavo ali ne, in pa tisti, ki mislijo, da ne tega ne bodo naredili.

Razlog za te ugotovitve naj bi bilo pomanjkanje t.i. killer aplikacij, ki bi uporabnika prepričale, da se splača imeti hiter dostop, in pa regionalna selekcija, saj recimo DSL povezave na podeželju še vedno niso najbolj pogoste. Poleg tega so analitiki ugotovili, da procent prodiranja hitrih povezav v lanskem letu variira med 7% v Veliki Britanijo, do kar...