Slo-Tech - Kanadska vlada je sporočila, da bodo v reševanju problema preslabo plačanih doktorskih študentov in podoktorskih raziskovalcev občutno zvišali njihove prejemke. Državne štipendije, ki jih sicer prejema manjši del raziskovalcev, a so na številnih univerzah osnova za izračun tudi za drugače financirane raziskovalce, bodo višje zaradi dodatnih petih milijard kanadskih dolarjev, ki jih bodo v naslednjih letih vložili v znanost.

Štipendije za magistrske študente se bodo povišale s 17.500 na 27.000 kanadskih dolarjev letno, doktorske štipendije z 20.000-35.000 na enotnih 40.000 kanadskih dolarjev, podoktorske pa s 45.000 na 70.000 kanadskih dolarjev. Hkrati bodo v prihodnosti povečali tudi njihovo število, da bo čez pet let razpisanih že 1720 mest več kot trenutno. Sistem štipendij bodo poenotili, saj se bo današnjih 10 programov zamenjalo z enim samim, ki bo imel tri range: za magistrske, doktorske in podoktorske študente. Gre za največji enkratni dvig obsega sredstev za znanost v...

Slo-Tech - Hekatoni so postali zanimiv način brušenja svojih sposobnosti in dokazovanja znanja. Zato bodo v sklopu kariernisejem.com potekali kar 4-je hekatoni, ki poleg novih izkušenj in znanja lahko prinesejo tudi denarno nagrado. Skupni denarni sklad znaša 9.000 € neto. Hekatoni se bodo začeli 22. oktobra 2020.


Preizkusite se lahko v:

1. HEKATON za študente in dijake na temo Kako bi mladim približal uporabo spletne platforme MojeDelo.com za iskanje zaposlitve in karierno svetovanje? - nagrada 1.500 evrov neto.
2. IT HEKATON na temo informacijska varnost. V sklopu tega hekatona bo potekalo CTF tekmovanje pri katerem se boste lahko preizkusili v nalogah s področja informacijske varnosti; - nagrada 3.000 evrov neto.
3. IT HEKATON na temo poslovna inteligenca. V kolikor ste vešči programiranja v programskem jeziku Python in vas veseli podatkovna analitika bo to pravi izziv za vas. - nagrada 3.000 evrov neto.
   
4. HEKATON za elektrotehnike na temo elektronika - nagrada 1.500 evrov neto.
   

Več o samem...

Slo-Tech - Na mednarodnem kongresu matematikov, ki je letos potekal v Riu de Janeiru, so podelili Fieldsove nagrade. Najvišja priznanja za dosežke v matematiki so prejeli Caucher Birkar s Cambridgea, Alessio Figalli z ETH v Zürichu, Peter Scholze z Univerze v Bonnu in Akshay Venkatesh s Stanforda. Nagrada poleg medalje vsebuje še 15.000 kanadskih dolarjev (10.000 evrov), medtem ko je na primer Nobelova nagrada vredna devet milijonov švedskih kron (900.000 evrov).

Matematiki se med naravoslovci in tehniki lahko počutijo nekoliko zapostavljene, saj za svoje dosežke ne morejo prejeti Nobelove nagrade. Preprost razlog zato je Nobelova oporoka, v kateri matematične nagrade pač ni predvidel. Špekulacij, kaj je temu botrovalo, mrgoli, a...

Slo-Tech - Včeraj zvečer so v Kaliforniji podelili najdonosnejše nagrade za dosežke v znanosti, katere prekašajo tudi najuglednejše Nobelove nagrade. Od leta 2012 se vsako leto podeljujejo Nagrade za preboje (Breakthrough prize), ki si jih je zamislil milijarder Yuri Milner. Letos je najvišja nagrada znašala tri milijone dolarjev, skupno pa so Milner, Facebookov Mark Zuckerberg in soproga Priscilla Chen, Anne Wojcicki iz 23andMe in Googlov Sergey Brin razdelili 22 milijonov dolarjev. Prireditev je povezoval igralec Morgan Freeman. Nagrade za preboje so precej bolj povezani s popularno kulturo kakor Nobelove nagrade, saj se jih udeležijo tudi številni hollywoodski zvezdniki, letos denimo Kerry Washington in Mila Kunis.

...

Slo-Tech - Nobelove nagrade so resda najuglednejše in prinašajo zajeten kupček denarja, a niso najdonosnejše nagrade za dosežke v znanosti. To so od leta 2012 nagrade za preboje v znanosti, ki jih sponzorirajo ustanovitelji Facebooka, Googla, Alibabe in 23andMe, prejemnika pa izbirajo prejemniki iz minulih let. Zamislil si jih je ruski milijarder in vlagatelj Yuri Milner, znan kot ustanovitelj Mail.ru, ki je k projektu pritegnil tudi druge premožne vizionarje. Včeraj so nagrade podelili že petič.

Nagrade za preboje v znanosti o življenju, bazični fiziki in matematiki so vredne tri milijone dolarjev, nagrade za mlade raziskovalce 100.000 dolarjev, posebna nagrada za najboljši dijaški video o nekem znanstvenem konceptu pa 250.000 dolarjev (glej spodaj)....

Nature - Na naši strani smo že večkrat pisali o tegobah v akademiji, ki zadevajo objavo znanstvenih člankov in predvsem žafransko drage revije (glej spodnje povezave). Največ točk pač prinesejo objave v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva (IF). Naročnina na te revije še zdaleč ni poceni, zato se že nekaj let na glas razmišlja, kako bi založnike odstavili od kosa pogače. Doživeli smo tudi že bojkote najbolj pohlepnih založnikov.

Problem je v osnovi zelo enostaven. Članke brezplačno napišejo raziskovalci (v bistvu ne brezplačno, ampak jih financirajo...

Washington Post - Marca smo pisali o matematičnem geniju iz Rusije Grigoriju Jakovljeviču Pereljmanu, ki je leta 2003 predložil dokaz Poincaréjeve domneve. Rešitev se je po natančni preveritvi izkazala za korektno in ker sodi med sedem matematičnih problemov tisočletja, kot jih je opredelil Clay Mathematics Institute of Cambridge, pripada Pereljmanu nagrada v vrednosti milijon dolarjev. Svojo ekscentričnost je Pereljman dokazal že večkrat, saj na primer ni sprejel Fieldsove medalje...

The New York Times - Clay Mathematics Institute of Cambridge iz Massachusettsa je na prelomu tisočletja razpisal nagrado milijon dolarjev za rešitev vsakega izmed sedmih največjih nerešenih (poimenovanih milenijski) problemov v matematiki. Ti so Swinnerton-Dyerjeva domneva, Hodgeova domneva, Navier-Stokesove enačbe, problem P = NP, Riemannova hipoteza, Yang-Millsova teorija in Poincaréjeva domneva. Slednjo je leta 1904 postavil francoski matematik Henri Poincaré in predstavlja topološki problem. V topologiji velja, da je 2-sfera enostavno povezano območje, kar pomeni, da je povezano s potmi in da lahko...