Reuters - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za uvajanje tehnologije 5G, v katerih se je dotaknila tudi vloge podjetij, ki veljajo za potencialno tvegana. Čeprav ga ne poimenujejo neposredno, gre seveda za Huawei, zaradi katerega je EU pod pritiskom ZDA, ki od svojh partneric pričakujejo popolno blokado tega kitajskega podjetja pri gradnji 5G infrastrukture. Kljub temu bo na koncu vsaka država članica sama odločala o tem, čigavo opremo bo dovolila na svojem ozemlju, smernice EK pa naj bi zagotavljale, da bodo države svoje varnostne pristope med sabo do neke mere uskladile.

Pred dnevi je svojo strategijo razkrila Velika Britanija, ki je sicer na izhodnih vratih unije, smernice EK pa v določeni meri posnemajo pristop otočanov. Torej, sodelovati smejo vsi ponudniki, vendar bodo za nekatere veljale določene omejitve, denimo pri gradnji kritičnih delov infrastrukture, kot so jedrna omrežja. Komisija članice še poziva, naj okrepijo varnostne elemente, ocenijo tveganja pri posameznih...

Slo-Tech - Evropska komisija je odobrila 3,2 milijarde evrov za financiranje raziskav na področju baterij, pričakujejo pa še pet milijard evrov sofinanciranja industrijskih partnerjev. Sredstva, ki se bodo porabljala do leta 2031, bodo prispevale Belgija, Finska, Francija, Italija, Nemčija, Poljska in Švedska. Gre za tako imenovani IPCEI (Important Project of Common European Interest), ki se do leta 2014 praktično niso financirali, sedaj pa so postali pogostejši.

IPCEI so projekti, v katerih sodeluje več držav članic, ki naslavljajo strateško pomembne cilje Evropske unije s področja konkurenčnosti, trajnostnega razvoja ali ustvarjanja vrednosti, ki bodo imeli pozitivne učinke tudi v ostalih državah članicah in kjer sofinanciranje zagotavljajo podjetja. Gre za način, kako lahko države ponudijo dodatne vzpodbude za komercialno zanimive raziskave zasebnim podjetjem, ki ne izkrivlja notranjega trga.

V konkretnem projektu bo sodelovalo 17 partnerjev, v glavnem srednje velika in mala podjetja...

Slo-Tech - Cilj, da bi do leta 2020 z ultrahitrimi spletnimi povezavami, torej s prepustnostjo vsaj 100 Mbps, opremili polovico gospodinjstev v uniji, se kot kaže ne bo uresničil. Do sredine lanskega leta je namreč tako povezavo dobilo le 15 % prebivalstva unije. Še več, skozi prste bo najbrž spolzel tudi podrejeni cilj, ki predpisuje vsaj 30 Mbps na gospodinjstvo.

Da je načrt nedosegljiv, je v svoji reviziji pred dnevi ugotovilo Evropsko računsko sodišče. Dokument ugotavlja, da se razmere sčasoma sicer izboljšujejo, dosežen je bil tudi prvi cilj, zadan do leta 2013, po katerem naj bi države članice polovici prebivalstva priskrbele vsaj osnovno širokopasovno povezavo.

Delegacija sodišča je obiskala...

Slo-Tech - Po pričakovanjih iz Irske prihajajo vesti, da se bodo pritožili na odločitev Evropske komisije, da je Irska Applu z zagotavljanjem davčnih ugodnosti nudila nedovoljeno državno pomoč, zaradi česar mora Apple v irski proračun vrniti skoraj 13 milijard evrov. Po treh dneh usklajevanj na irski vladi so včeraj sporočili, da bodo odločbo Evropske komisije izpodbijali na Evropskem sodišču. Odločitev irske vlade mora potrditi še parlament, ki bo o njej razpravljal v sredo. Pričakovati je, da bo parlament potrdil vložitev tožbe.

Nekatere stranke so bile sprva skeptične do vložitve tožbe, saj se Irski po odločitvi Evropske komisije obeta nenadejanih 13 milijard evrov, kar so približno letni stroški irskega zdravstvenega sistema (Health Service Executive ima letni...

Slo-Tech - Evropska komisija je po triletni preiskavi odločila, da je irski dogovor z ameriškim podjetjem Apple glede davčne obremenitve predstavljal nedovoljeno državno pomoč. Irska je Applu omogočila, da se je z optimizacijo poslovanja prek svojih podružnic na Irskem in v tujini izognil plačilu večini davkov. Zaradi tega je Apple plačal do 13 milijard evrov premalo davka, ki ga bo sedaj moral vrniti Irski na način, kot ga bo določila Irska. Komisija poudarja, da to ni globa, temveč zgolj povračilo nezakonito prejete pomoči. Vseeno je to največji znesek, ki ga je kdajkoli katerokoli podjetje moralo plačati v EU zaradi nepravilnosti pri poslovanju.

Evropska komisarska za konkurenco Margrethe Vestager je dejala, da "države članice ne smejo dajati davčnih odpustkov...

EDRI - Kot smo pisali lani decembra, naši severni sosedje niso ravno navdušeni nad idejo obvezne retencije prometnih podatkov pri mobilnih in internetnih operaterjih. Režim je v okrnjeni obliki zaštartal šele lani aprila (pri nas že septembra 2007), po tem, ko jim je Evropska komisija grozila z večmiljonsko tožbo zaradi neimplementacije retencijske direktive. Koalicija se je morala za sprejem novele zakona o telekomunikacijah precej potruditi, kup njenih poslancev pa je glasoval proti. Tudi sama implementacija je dokaj stroga do policistov. Prometni podatki se hranijo vsega 6 mesecev, dostop do njih pa je možen samo za potrebe preiskave hujših kaznivih dejanj in na podlagi sodne odredbe. Do...

Slo-Tech - Kot vemo, naša vlada zavoljo grožnje Evropske komisije z 13 tisoč evri dnevne kazni hiti z vnosom ti. Cookie direktive v zakonodajo, konkretno v Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Vemo tudi, da je (že večkrat!) želela vso to nujo, ihto in naglico izkoristiti še vnos številnih drugih določil, npr. sistemskega backdoora do retencijske baze za policijo, Sovo in morda še za nekatere zainteresirane upravne organe. Vseh sprememb je pravzaprav toliko, da je zakonodajno-pravna služba parlamenta odločila, da bo namesto preproste novele (ZEKom-D torej) potrebno napisati kar sveži zakon (ZEKom-1).

Zanimivo, niso pa vse predlagane spremembe slabe. Predlog ZEKom-1, ki se pravkar prebija skozi glasovanje na matičnem delovnem telesu (druga faza rednega...

Europa.eu - Evropska komisija je objavila poročilo o širokopasovnih povezavah na našem kontinentu, iz katerega je moč razbrati, da smo v primerjavi z lanskim letom napredovali. Četrtina državljanov evropskih držav ima širokopasovni dostop do interneta, kar je dve odstotni točki več kot lani, medtem ko jih šest odstotkov uporablja širokopasovno povezavo na mobilni napravi.

Tudi hitrost ne šepa. Julija 2010 je bilo 29 odstotkov vseh širokopasovnih povezav v Evropski uniji hitrosti vsaj 10 Mbps, kar je dvakrat več kot lani, medtem ko je bilo pet odstotkov povezav hitrejših od 30 Mbps in pol odstotka od 100 Mbps.

Vodilni državi sta Nizozemska in...