Slo-Tech - Glista Caenorhabditis elegans je dolga le kakšen milimeter in morda za biologe ni nič posebnega, a za razvoj umetne inteligence je zelo pomembna. V podrobnosti namreč poznamo njen živčni sistem, ki ga sestavljata 302 nevrona. Povezani so z okrog 8000 sinapsami in krmilijo slabih sto mišičnih celic (celoten organizem ima manj kot tisoč celic), kar je dovolj, da se C. elegans odziva na dražljaje, jé bakterije in giblje po prostoru. Delovanja nevronov, ki omogočajo premikanje v tej glisti, namreč znamo zapisati kot vezje. Že nekaj časa poteka tudi mednarodni projekt OpenWorm, v sklopu katerega želijo do popolnosti modelirati življenje takšne gliste. To tja je še daleč, so pa sedaj raziskovalci z Dunaja dosegli pomemben preboj pri simulaciji njenega...

Slo-Tech - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj dejal, da imajo ZDA dokaz, da so v Siriji 21. avgusta v zloglasnem napadu na civiliste uporabili bojni plin sarin. To naj bi dokazovale kemične in toksikološke preiskave vzorcev las in krvi žrtev. Tudi inventar naj bi podpiral to tezo, saj ima Sirija ogromne zaloge sarina. Ali je bil dejansko uporabljen sarin, je na tem mestu še...

engadget - IBM je skupaj s še štirimi univerzami (Columbia, Cornell, California in Wisconsin) in DARPO ustvaril prvi čip, katerega zasnova ni zasnovana na von Neumann-ovem modelu računalnika (procesor in spomin ločena ter povezana z vodilom), ampak je modeliram po vzoru človeških možganov (nevroni oz. živčne celice, služijo kot procesorji za izračun informacij; sinapse, ki služijo kot osnova za učenje in spomin in nevrite (aksone), ki povezujejo tkivo računalnika).

Problem von Neumann-ovih računalnikov je postala predvsem njihova nezmožnost rasti in posledično reševanje velikih problemov. Z razstjo...

Ars Technica - Čeprav so ljudje neprimerno bolj zapletena bitja od, recimo, glist, nimajo nič več genov, ki kodirajo za proteine. Bakterije jih imajo nekaj tisoč, število pa potem z naraščajočo razvitostjo organizma zraste do okoli 30 tisoč, kjer nespremenjeno vztraja za praktično vsa kompleksnejša živa bitja. To spoznanje je takoj po uspešnem razvozlanju človeškega genoma najprej pomenilo hud udarec za človeški napuh, kasneje pa je prizadetost zamenjalo vpraševanje, zakaj je to tako.

Znanstvenika v članku Nonspecific binding limits the number of proteins in a cell and shapes their interaction networks, ki je objavljen v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pojasnjujeta, da se odgovor skriva v preprosti fizični kapaciteti celice....

Slo-Tech - Trenutno sprejeta teorija predpostavlja, da je staranje v veliki meri posledica škodljivega delovanja prostih radikalov (to so kemijske vrste, ki imajo en nesparjen elektron na valenčni lupini), ki v telesu povzročajo oksidativni stres. Nastajajo predvsem v mitohondrijih iz kisika kot stranski produkt nepopolnega dihanja, če se iz takšnega ali drugačnega vzroka kisik ne uspe povsem reducirati do vode, ampak obvisi kot peroksidni, superoksidni ion, radikal ali kaj podobnega. Na tej teoriji sloni večina reklam, ki propagirajo antioksidante, ki da pomlajujejo organizem in pomagajo odpravljati zaradi prostih radikalov nastalo škodo.

Znanstveniki z Univerze McGill v članku A Mitochondrial Superoxide Signal...