Slo-Tech - Microsoft je varnostno luknjo označil kot kritično in črvivo (wormable), saj je izpostavljena napadom s pomočjo zlobne kode, popularno imenovani črvi. Ranljivost napadalcu omogoča oddaljeno zaganjanje izvršljive programske kode na strežniku in izvajanje lažnih DNS poizvedb, s čimer bi v praksi lahko prodrl v celotno infrastrukturo organizacije. Microsoft je stopnjo ogroženosti po lestvici Common Vulnerability Scoring System (CVSS) ocenil na 10, za primerjavo, razvpiti črv WannaCry je bil po tej isti sistemizaciji ocenjen z 8,5.

Varnostno luknjo so že maja odkrili raziskovalci podjetja Check Point in odkritje posredovali Microsoftu, kjer so pred dnevi objavili popravek, ob njem pa še eno, obvodno rešitev, ki ranljivost nevtralizira prek registra. Po besedah predstavnikov Microsofta za zdaj ni indicev, da bi ranljivost kdo že poskusil zlorabiti, predstavniki Check Pointa pa so pri tem nekoliko bolj previdni, češ, obstajala je 17 let, če smo jo našli mi, ni vrag, da je ni vmes še kdo...

Slo-Tech - Odpoklici izdelkov ali prehranskih proizvodov, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali življenje potrošnikov, niso nič nenavadnega in se v EU redno dogajajo. Sedaj pa smo priče prvemu odpoklicu izdelka, ker predstavlja tveganje za zasebnost. Otroška pametna ura Safe-KID-One, ki jo proizvaja nemški Enox, ima toliko varnostnih pomanjkljivost, da so na RAPEX-u (Rapid Alert System for Non-Food Products) objavili informacijo o odpoklicu.

Glavni problem je nezaščitenost komunikacije med uro in strežniki, ki ni šifrirana. Ker ima ura cel kup senzorjev, denimo GPS, mikrofon in zvočnik, ter možnosti klicanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil, to predstavlja velikansko varnostno tveganje. Ura je sicer namenjena staršem, da bi laže sledili otrokom in komunicirali z njimi....

Slo-Tech - Nekaj dni je minilo od objave ranljivosti Spectre in Meltdown v modernih procesorjih, tako da je sedaj znanih že precej več podrobnosti. Čeprav so se proizvajalci operacijskih sistemov Windows, macOS in Linux hitro odzvali in brž izdali popravke, nas bo zaradi vsega skupaj še lep čas bolela glava.

Še posebej utegne glava boleti Intelovega izvršnega direktorja Briana Krzanicha, ki je tik pred javno objavo ranljivosti prodal največji dovoljeni paket Intelovih delnic in zanje iztržil 39 milijonov dolarjev. Drži, da je Krzanich namero prodaje ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev priglasil 30. oktobra lani, a že tedaj so Intelovi inženirji vedeli za napako. Intel je iz neznanega razloga z objavo čakal še nekaj mesecev, Krzanich pa...

The Register - V Intelovih procesorjih, ki so bili iz delani v zadnjem desetletju, je huda ranljivost, ki jo bodo morali odpravljati proizvajalci operacijskih sistemov. Ker je ni mogoče odpraviti na ravni mikrokode v procesorju, bo programski obvoz upočasnil procesorje od 5 do 30 odstotkov (v nekaterih primerih 50), odvisno od konkretnega modela in operacijskega sistema (Windows, Linux, macOS).

Natančne podrobnosti hrošča še niso razkrite, lahko pa o njih precej izvemo iz Linuxove kode popravka (ta je objavljena, a brez komentarjev) in izjav proizvajalcev. Gre za težavo pri dostopu do pomnilnika z jedrom, do katerega normalni programi pod nobenim pogojem ne bi smeli imeti dostopa. Toda zaradi dizajna Intelovih procesorjev to ni nujno res, kar odpira možnost za številne napade. Programsko bodo...

Slo-Tech - Ko smo v začetku meseca izvedeli, da imajo Intelovi procesorji še cel skrivni operacijski sistem, do katerega uporabnik nima dostopa, smo le še čakali, kdaj se bodo našle prve varnostne luknje v tej skrivni kodi. Res ni bilo treba dolgo čakati, saj je Intel ta teden že potrdil, da je odkril 11 resnih hroščev, ki so v več milijonih procesorjev po celem svetu.

Ko sta Maxim Goryachy in Mark Ermolov iz Positive Technologies odkrila kritično ranljivost v ME (Management Engine) v Intelovih procesorjih, je Intel opravil širšo revizijo svoje kode in ugotovil, da so v ME, TXE (Trusted Execution Engine) in SPS (Server Platform Services) hrošči, ki predstavljajo varnostna tveganja. Goryachy in Ermolov bosta svoja odkritja...

Mozilla.org - Iz Mozille so sporočili, da je neznani napadalec nepooblaščeno dostopil do varovanega dela sistema Bugzilla, kjer so bili objavljeni hrošči in ranljivosti, ki do izdaje popravkov niso javno dostopni. Napadalec je uporabil identifikacijske podatke enega izmed upravičencev do dostopa, ki jih je slednji uporabil tudi na ostalih straneh, zato je vdor vanje razkril tudi možnost dostopa do Bugzille. Tehnično torej niso bili zlomljeni varnostni mehanizmi Bugzille, so bili pa ti pomanjkljivi in jih je Mozilla že izboljšala.

Pojasnjujejo, da je napadalec zagotovo vstopil v Bugzillo že lanskega septembra, nekateri indici pa kažejo, da je imel dostop morebiti že vse od septembra 2013. Takoj po odkritju incidenta so v Mozilli...

Slo-Tech - Googlovi raziskovalci Bodo Möller, Thai Duong in Krzysztof Kotowicz so odkrili ranljivost v šifrirnem protokolu SSL 3.0, ki napadalcu omogoča izluščiti podatke, čeprav se ti prenašajo po varni povezavi, če uspe nadzorovati promet med strežnikom in uporabnikom (man-in-the-middle). Imenuje se POODLE (Padding Oracle On Downgraded Legacy Encryption).

SSL 3.0 je poldrugo desetletje star protokol, ki ima cel kup ranljivosti in problemov. Uporablja tokovno šifro RC4 ali blokovno šifro (CBC) in za RC4 je znano, da pri uporabi iste skrivnosti sčasoma uhajajo podatki, ki jih lahko napadalec izkoristi. Kljub temu je še lani 40 odstotkov spletnih povezav uporabljalo RC4. Vse to so razlogi, da se SSL 3.0 dandanes skorajda ne uporablja več, saj so ga nadomestili varnejši TLS 1.0, TLS 1.1 in TLS 1.2.

Odjemalec in strežnik uporabita najvišjo (zadnjo) različico, ki je...

Slo-Tech - Replicant je operacijski sistem za mobilne telefone, ki temelji na Androidu. A za razliko od Androida je ne vsebuje nobene lastniške kode. Skupina razvijalcev, ki razvija Replicant, je pred kratkim ugotovila, da jedro Androida, ki teče na telefonih Samsung Galaxy vsebuje stranska vrata, preko katerih je iz modema (basebanda) mogoče dostopati do vsebine mobilnega telefona oziroma uporabniških podatkov (seznam dokazano ranljivih telefonov in analiza zlonamerne kode). To bi lahko omogočilo dostop do podatkov na telefonu preko mobilnega omrežja.

Mobilni telefoni namreč vsebujejo več ločenih prosorjev. Najpomembnejši je tim. aplikacijski procesor (ang. general-purpose applications processor), na katerem tečejo operacijski sistem in uporabniške aplikacije, poleg njega pa mobilni telefoni vsebujejo še tim. radijski procesor (ang. baseband processor; zanj se uporabljata tudi izraza modem ali radio), na katerih pa teče realno-časovni (ang. real time OS; v mobilnih omrežjih je pri...

Heise - Rafal Wojtczuk je odkril ranljivost v Linuxovem jedru, ki omogoča lokalnemu napadalcu izvesti kodo z administratorskimi (root) privilegiji. V svojem članku (PDF) je opisal primer napada na X Server, kjer je razdalja med mejami kopice (heap) in sklada (stack) pri alokaciji pomnilnika lahko zelo majhna, če pomnilnik napolnimo z ustreznimi podatki, denimo pixmap. Nadaljnja zahteva za segment deljenega pomnilnika povzroči, da se ta doda na koncu kopice. Če napadalcu uspe poskrbeti, da X Server pokliče rekurzivno funkcijo, se bo sklad povečal v segment deljenega pomnilnika. S hkratnim pisanjem v zahtevani del deljenega pomnilnika lahko napadalec spremeni vsebino sklada, da vrne naslove, in tako izvede poljubno kodo s polnimi privilegiji.

Joanna Rutkowska pojasnjuje, da je luknja v jedru prisotna vse od izida verzije 2.6, ki je izšla decembra 2003. Rešitev problem je preprosta in sicer uvedba najmanj ene varovalne strani pomnilnika (guard page) med skladom in drugimi področji...

Slashdot - Mnogokrat pišemo o tako imenovanih zero day ranljivostih programov, pri čemer se vedno obregamo na urnost proizvajalcev pri pripravi popravkov, redko pa se govori o ekonomski vrednosti teh ranljivosti. Kot so pokazali zadnji napadi, so zero day ranljivosti dragocene tako za napadalce kot tudi obrambo.

Kot pišejo v zanimivem članku na Net Security, je treba za odkritje kakšne kvalitetne luknje žrtvovati približno tri mesece trdega dela hekerjev. Ti zato na podzemnih trgih ranljivosti, ki so se razcveteli v zadnjem času, zanje zahtevajo več sto tisoč dolarjev. Na njih so poleg zlikovcev dejavne tudi vladne agencije, ki lahko cene navijejo tudi milijona dolarjev. Obstaja pa še beli trg, kjer sodelujejo podjetja, kot so VeriSign, TippingPoint in Google, ki kupujejo zero day ranljivosti z namenom pokrpati svoje izdelke,...