Slo-Tech - Ena izmed ključnih surovin v svetu prenosnih električnih naprav in zlasti pri elektrificiranju osebnega prevoza je litij, ki predstavlja okrog 15 odstotkov mase v litij-ionskih baterijah. Največja proizvajalka litija je Avstralija, večje deleže pa imajo tudi Čile, Kitajska in Argentina. Med velike proizvajalke se bo kmalu vpisala tudi Mehika, ki ima znatne rezerve litija v severni zvezni državi Sonora. Mehika je zato minuli teden sprejela zakon, s katerim je de facto nacionalizirala proizvodnjo litija. Država ima monopol nad pravicami do iskanja in pridobivanja litija v Mehiki.

V naslednjih 90 dneh bodo ustanovili državno podjetje, ki se bo ukvarjalo s pridobivanjem litija. V Mehiki so sicer nekatera najdišča že najdena, a jih večino še raziskujejo. Ni še znano, ali so dovolj bogata, da bi bilo pridobivanje litija iz njih dobičkonosno. Pričakovati je, da se bo resna proizvodnja začela šele v prihodnjem desetletju. Trenutno je v Mehiki le en delujoč rudnik litija, ki pa je v...

Reuters - Japonska giganta Sony in Honda, ki se ukvarjata z elektroniko oziroma proizvodnjo vozil, sta najavila skupna razvoj in proizvodnjo električnih vozil. V ta namen bosta vzpostavila skupno podjetje (joint venture), ki bo začelo poslovati še letos, prve izdelke pa lahko potrošniki pričakujemo leta 2025. Novo ustanovljeno podjetje, h kateremu bodo povabili tudi zainteresirane druge igralce, razmišlja pa tudi o kotaciji dela delnic (a je to še daleč od gotovega). Kako se bo novo podjetje imenovale, se še niso odločili. S tem se poleg Tesle, klasičnih proizvajalcev vozil in kitajskih izzivalcev v boj za električno mobilnost podajajo še Japonci.

Za prvi model, ki naj bi bil na voljo leta 2025, bo Honda pripravila dizajn ter skrbela za razvoj in prodajo, Sony pa bo razvil mobilno storitveno platformo. Podjetji želita izkoristiti Hondino znanje izdelovanja in marketinga vozil ter Sonyjeve specialnosti pri razvoju senzorjev, telekomunikacijske opreme in zabavne elektronike. Sony je že dlje...

Slo-Tech - Avstralska vlada se je odločila, da Huawei in ZTE ne bosta smela dobavljati strojne opreme, ki jo bodo v državi uporabljali za postavitev mobilnega omrežja nove generacije 5G. Tako odločitev je vlada sprejela na podlagi določb novega zakona TSSR (Telecommunications Sector Security Reforms), ki vladi daje pristojnosti, da na trgu posreduje v primerih, ko gre za nacionalno varnost ali z njo povezane pomisleke. Zaradi tega je vlada mobilnim operaterjem prepovedala nakup Huaweijeve in ZTE-jeve opreme.

V uradnem sporočilu za javnost avstralska ministra za telekomunikacije in za notranje zadeve...

Slo-Tech - Nujni sestavni del modernih litij-ionskih baterij je kobalt, ki ga večinoma pridobivanju v rudnikih v Demokratični republiki Kongo (DRK). Da tam v veliki meri delajo otroci, je Amnesty International opozarjal že pred dvema letoma. V novem poročilu organizacija razkriva, kako so se multinacionalke odzvale na to problematike in kakšne ukrepe so sprejele. Najbolj odločno sta reagirala Apple in Samsung SDI, večina multinacionalk pa problema ne rešuje.

Več kot polovica izmed 28 največjih porabnic kobalta namreč ni izvedla niti najmanjših in najenostavnejših ukrepov za zajezitev izkoriščanja otrok. Med največjimi grešniki so Microsoft, Lenovo, Renault, Vodafone, Huawei in ZTE, ki resda ne izkoriščajo otrok, vendar pa ne preverjajo, kako in pod kakšnimi pogoji...

Slo-Tech - Tako dolgo že nismo pisali o novih baterijah, da je moral novo baterijo izumiti kar sam John Goodenough, ki je pred skoraj štiridesetimi leti izumil litij-ionsko baterijo v obliki, kot jo poznamo še danes. Z raziskovalci na University of Texas v Austinu je 94-letni raziskovalec sedaj razvil baterijo, ki jo sestavljajo same trdne spojine. Klasičen galvanski člen, ki ga predavajo v šolah, seveda sestavljajo raztopine, medtem ko imajo dandanes uporabljene baterije še vedno elektrolit, ki pa ni tako zelo tekoč. Nova vrsta baterij, ki jo je razvila Goodenoughova ekipa, je zaradi odsotnosti tekočih delov varnejša, bolj dolgoživa in omogoča hitrejše polnjenje. O odkritju pišejo v reviji Enegy & Environmental Science.

Če...

Slo-Tech - Amnesty International in Afrewatch sta objavila 88-stransko poročilo, v katerem sta izpostavila problem nezakonitega izkoriščanja otrok v Afriki, ki delajo v rudnikih mineralov, ki so nujno potrebni za moderno elektroniko. Apple, Samsung, Sony in drugi veliki proizvajalci ne preverjajo, ali so kupljene surovine izkopali otroci in jih nekritično uporabljajo v svojih izdelkih. V poročilu so se osredotočili na izkopavanja kobalta v Demokratični republiki Kongo (DRK), od koder ga pride na trg več kot polovica. Poleg industrijskega izkopavanja kobalta pa približno petino izvoza iz DRK prihaja izpod rok delavcev in otrok, ki v južnem delu države s primitivnimi orodji v nevarnih razmerah pridobivajo kobalt.

Moderna elektronika se mogoče...

Nature - Raziskovalci z Inštituta Jožef Štefan (IJS), Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani (UL FMF) in mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UM FKKT) so prvi na svetu uspeli pripraviti magnetno tekočino, o čemer poročajo v današnji številki revije Nature. V resnici so ustvarili tekoči kristal z magnetnimi lastnostmi, kar je pred 43 leti predlagal kasnejši Nobelov nagrajenec Pierre de Gennes, a do danes ni uspelo še nikomur. Vrhunski dosežek je v celoti plod domačega znanja, saj so vsi štirje podpisani avtorji (Alenka Mertelj, Darja Lisjak, Miha Drofenik in Martin Čopič) zaposleni v slovenskih inštitucijah.

Najbolj znan magnetni material je železo, podobna pa sta še...

reddit - Včasih smo gradili tovarne in najemali delavce, očitno pa bomo kaj kmalu tudi slednje skonstruirali - znanilci te pomladi so že tu. Genetsko spremenjen virusi so zanimiva aktualna inovacija, sposobni pa so sinteze elektrode za baterije s trikrat večjo kapaciteto od sodobnih litij-ionskih podobne velikosti.

Tovrstnega produktivnega obnašanja jih naučijo s spreminjanjem DNK in posledično njihove strukture, tako da lahko vežejo nase za izdelavo baterije zanimive elemente, recimo kobalt (ta namreč omogoča precej večje kapacitete kot doslej uporabljani ogljik). Namesto iskanja analitične rešitve za vsak element in obliko (zaželena je gosta kristalna tvorba), nam na pomoč lahko priskoči evolucija. Viruse podvržejo bolj ali manj naključnim mutacijam in opazujejo kateri nase vežejo izbrani element. Najuspešnejši postanejo osnova za nov rod, ki ga takisto doleti mutiranje, postopek pa se ponavlja, dokler se rezultati ne približajo iskanim.

A baterije so šele skromen začetek. Takšen...

EETimes - Očitno diski niso edini, ki še dolgo časa ne bodo šli na odpad zgodovine. Svetla prihodnost je tudi na strani čipov, saj so znanstveniki na univerzi Cornell predstavili delujoč tranzistor, ki je v bistvu atom kobalta in je velik le 1.3 nanometra. Za primerjavo: današnji silicijevi tranzistorji so lahko veliki celo več kot 100 nanometrov. Čeprav gre za pomemben dosežek, pa znanstveniki navajajo, da je vse skupaj trenutno še vedno precej v povojih in da bo potrebno še veliko trdega dela, da bo tehnologija zrela za praktično uporabo. Obenem navajajo, da iščejo tudi nove alternative, ki bi lahko nadomestile sedanje silicijeve tranzistorje in poudarjajo, da so se za dostojnega naslednika zaenkrat izkazale tudi ogljikove nanocevke. Več o novem dosežku si lahko preberete tukaj.