Technology Review - Serija novih študij, ki so prečesale doslej izvedene raziskave vpliva digitalne tehnologije na duševno zdravje otrok, je pokazala, da krivde za morebitne bolezni in motnje ni mogoče zanesljivo naprtiti povečanju časa, ki ga mladina danes nameni gledanju v zaslone.

Radi se norčujemo iz mularije, ki zasanjano zre v svoje telefone, digitalne naprave pa so po videoigrah, težkometalni glasbi in pohujšljivi literaturi postale nova zloglasna reč, nad katero starši vijejo roke. Zdravstvene organizacije, kot je WHO, so v zadnjem času izdale smernice, ki svetujejo omejitev časa, ki ga otroci in mladina prebijejo za zasloni, toda strokovnjaki ob tem vse bolj opozarjajo, da ta dejavnik sam zase ne more biti merilo za vpliv, ki ga ima moderna elektronika na človeka.

Tri študije so se ob koncu leta lotile meta-analiz doslej zbranih podatkov in njihov enotni sklep je, da časa, prebitega pred zasloni, ne moremo z gotovostjo neposredno povezati s pojavnostjo depresije, anksioznosti,...

Slo-Tech - Tehnično bi na daljša vesoljska potovanja lahko leteli že sedaj, a vplivi dolgotrajne izoliranosti na človeško psiho še niso docela raziskani. Na Zemlji se temu morda še najbolj približa življenje na Antarktiki, kjer je polovico leta tema, kjer ni možnosti hitrega odhoda, kjer so ljudje in prizori venomer isti, življenje pa monotono. Raziskovalci, ki so preživeli 14 mesecev na nemški postaji Neumayer III, so jo odnesli s spremembami v možganih. Raziskava, ki si jo izvedli na pensilvanski univerzi, je pokazala spremembe v gostoti in strukturi možganskega tkiva pri ljudeh po dolgotrajnem bivanju na Antarktiki. Osamljenost nam torej res lahko skisa možgane.

Alexander Stahn, ki je raziskavo vodil, je pojasnil, da so opazili 7-odstotno zmanjšanje hipokampusa, kar je ogromna sprememba. V študiji je sodelovalo devet ljudi, in sicer pet moških in štiri ženske. Pred odhodom na Antarktiko so jim temeljito pregledali glavo. Možgane so slikali z magnetno resonanco, pri čemer so najpodrobneje...

Slo-Tech - V ZDA poteka obsežna longitudinalna študija, v kateri bo sodelovalo 11.874 otrok, ki so trenutno stari 9 in 10 let, med njimi kar 2.100 dvojčkov ali trojčkov. Študija ABCD (Adolescent Brain Cognitive Development) bo skozi celotno njihovo odraščanje spremljala razvoj možganov in življenje teh otrok. Analizirali bodo vplive okoljskih, družbenih, genetskih in drugih bioloških faktorjev na možgane in kognitivni razvoj otrok. Študij bodo izvajali v 21 mestih v ZDA in bo vključevala tudi različne tehnike slikanja možganov, hkrati pa bodo beležili tudi vse naštete faktorje. Podatke bodo sproti objavljali, da bodo lahko tudi drugi znanstveniki analizirali podatke in iskali dodatne korelacije.

Te dni se je končalo izbiranje...

Slo-Tech - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes izdala 11. verzijo razvrstitve bolezni ICD (International Classification of Disease), na kateri se je v skladu z lanskim osnutkom znašla tudi motnja prekomernega igranja (gaming disorder). Sodi v tako imenovano skupino motenj zaradi zasvojljivega obnašanja (addictive behaviours), kamor sodi tudi prekomerno igranje iger na srečo.

Nova motnja je definirana kot "oslabljen nadzor nad igranjem, povečano dajanje prednosti igranju iger pred ostalimi aktivnostmi v obsegu, da ima prioriteto nad ostalimi interesi in dnevnimi opravki, in nadaljevanje ali stopnjevanje početja kljub pojavu negativnih posledic". Da bi diagnosticirali to motnjo, mora biti vedenjski vzorec dovolj izrazit, da se odrazi v znatnem poslabšanju...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Bristolu in Univerze v Bathu so pokazali, da daljše šolanje pozitivno vpliva na zdravje v kasnejšem življenju. Doslej so številne raziskave neizpodbitno dokazovale korelacijo med višjo izobrazbo ter bogatejšim in bolj zdravim življenjem v nadaljevanju. Toda precej teže je bilo to korelacijo prevesti v vzročno...

Slo-Tech - Ali igranje nasilnih in akcijskih iger ljudi dela agresivne, je žgoča in nerazrešena dilema, saj raziskave ne dajejo enotnih izsledkov, ljudi pa imajo o tej temi prav tako zelo odločna mnenja. Raziskovalci z Univerze v Montrealu pa so raziskovali, kako igranje akcijskih iger vpliva na same možgane. Ugotovili so, da imajo igralci tovrstnih iger manj sive možganovine, kar je korelirano s tveganjem za razvoj depresije, shizofrenije, posttravmatske stresne motnje, Alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni. Najbolj prizadeta področje je hipokampus. To je prva študija, ki je pokazala na negativne posledice igranja iger na strukturo možganov.

Igranje iger v nekaterih primerih priporočajo tudi psihiatri, ker ima igranje iger pozitiven vpliv na kratkoročni spomin in...

Slo-Tech - Medtem ko smo se na nasilne vsebine na televiziji navadili in smo zadovoljni z opozorilom, da se mlajšim (samostojen) ogled odsvetuje, se glede računalniških iger z nasilno vsebino mnenja več kot dve desetletji po izidu slavnega Dooma še vedno krešejo. Opravili so že mnogo raziskav, enoznačnih zaključkov pa ni. Najnovejša longitudinalna študija kaže, da je med nasilnimi igrami in agresivnim vedenjem povezava, a zelo šibka, tako da je komajda statistično pomembna.

Nekatere raziskave v preteklosti so zaključile, da igranje nasilnih iger na prosocialno vedenje ne vplva. Druge raziskave so celo pokazale, da nasilne videoigre zmanjšujejo kriminal. Na Oxfordu so medtem pokazali, da je generator nasilnega vedenja pravzaprav slaba uporabniška...

Nobelove nagrade - Kot je že v navadi, se je teden razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad pričel z medicino. Letošnji prejemniki te prestižne nagrade so ameriško-britanski profesor kognitivnih nevroznanosti John O'Keefe (polovica nagrade), norveška nevrofiziologinja May-Britt Moser ter njen soprog nevrofizolog Edward I. Moser (skupaj drugo polovico) za odkritje celic, ki v možganih gradijo sistem pozicioniranja.

Okolje, v katerem se...

National Post - Kanadska raziskava o debelosti je pokazala, da igranje računalniških iger redi. To ni nič novega, a odkrili so, da igranje iger predvsem krepi tek in da je to glavni razlog za debelost, ne pa pomanjkanje telesne aktivnosti.

Doslej je prevladovalo mnenje, da je igranje iger redilno predvsem zato, ker odžira čas, ki bi sicer lahko namenili fizični aktivnosti. S tem bi porabili več kalorij, kar bi se poznalo v manjšem obsegu pasu. Toda raziskovalci so v študiji, kjer je sodelovalo 22 mladih igralcev iger, ugotovili, da igranje iger vzpodbuja tek. Po enournem igranju je testna skupina pojedla 80 kilokalorij več od kontrolne, ki je ta čas le sedela v udobnem stolu.

Kaj točno krepi tek po...

Slo-Tech - Raziskovalci z University of Rochester v članku za revijo Current Biology poročajo, da igranje akcijskih iger pripomore h kognitivnemu razvoju. Veščine, potrebne za uspešno igranje iger, v resničnem življenju omogočajo sprejemanje urnih in natančnih odločitev, vključujoč večopravilnost, vožnjo, branje drobnega tiska, lovljenje prijateljev v množici in navigacijo po mestu.

Raziskovalci so preučevali številne mlade odrasle, ki pred eksperimentom niso igrali iger. Eksperimentalna skupina se je nato merila v igrah Call of Duty in Unreal Tournament, medtem ko je kontrolna skupina skrbela za Simse 2. Rezultati testiranj po igranju so pokazali, da je bila eksperimentalna skupina v povprečju za četrtino hitrejša pri sprejemanju odločitev, ki so bile enako pravilne kot v kontrolni skupini.

Omenjena študija je del dolgoletnega raziskovalnega projekta, v sklopu katerega Daphne Bavelier s sodelavci raziskuje nove metode za hitrejše in učinkovitejše učenje. Z leti so ugotovili, da imajo tudi...

New Scientist Tech - Raziskovalci Univerze v Michiganu in Univerze v Austinu so raziskovali vpliv video iger na ameriške šoloobvezne otroke med tednom in vikendi. Prišli so do ugotovitve, da otroci namenijo manj časa za izdelavo domačih nalog in branje. Predvsem fantje namenijo zaradi iger manj časa branju, okoli 30 %, dekleta pa zaradi igranja iger namenijo manj časa izdelavi šolskih nalog, okoli 34 %.

Vendar raziskovalci ugotavljajo, da igranje iger ne vpliva na čas namenjen druženju s sovrstniki in svojimi starši. V Teksasu so ugotovili, da 36 % otrok igra igre, od tega predstavljajo fantje največji delež, kar 80 %. Povprečen šoloobvezen predstavnik moškega spola v Teksasu med tednom igra v povprečju 58 minut ter dobro uro in pol med vikendom. Šibkejši spol med tednom uživa v igranju iger 44 minut, med vikendom eno uro in štiri minute. Hope Cummings, raziskovalka na Univerzi v Michiganu, ugotavlja, da so igralci bolj učinkoviti pri pisanju domačih nalog, saj jih napišejo hitreje. Ena od ugotovitev...