Slo-Tech - V Kanadi se obeta sprejetje novega zakona o spletnih novicah (Online News Act), katerega osnutek (Bill C-18) je spodnji dom parlamenta potrdil decembra lani, sedaj pa bo o njem odločal še zgornji dom. Zakon uvaja nadomestila kanadskim medijem, ki jih bodo morali plačevati spletni velikani v zameno za poobjavo njihovih vsebin na svojih platformah. Google je že novembra javno izpostavil svojo nestrinjanje z novo ureditvijo, sedaj pa je začel preizkušati protiukrepe. Kanadske medije je izbrisal s svojih platform Google News in Search.

Za zdaj gre le za preizkus, ki je prizadel približno štiri odstotke kanadskih uporabnikov Googlovih storitev. Ti ob iskanju po aktualnih dogodkih ne dobijo povezav do kanadskih medijev, temveč le do tujih, denimo ameriških. Pri tem početju Google ni edini, saj je tudi Meta (Facebook) napovedala, da bo odstranila povezave do kanadskih medijev. Kanadska vlada je dejala, da novi zakon vzpostavlja ogrodje za določitev primernega nadomestila za ustvarjalce...

Slo-Tech - Raziskovalci s prestižnega Dartmouth Collegea so analizirali poročanje medijev o covidu-19, pri čemer so se omejili na medije v angleščini. V raziskavo so zajeli ameriške medije z nacionalnim dosegom, regionalne medije in tuje medije (avstralske, britanske, indijske, kanadske, novozelandske). Analizirali so sentiment, torej podton sporočil, ki je lahko negativen, nevtralen ali pozitiven. Za ta namen obstajajo že preizkušena orodja, ki služijo kot de facto standardi.

Ugotovili so, da so med mediji bistvene razlike. Ameriški mediji z nacionalnim dosegom so poročali bistveno bolj negativno od vseh ostalih medijev, ne glede na razvoj epidemije. Pri tem so prehitevali regionalne medije, tuje medije in tudi znanstvene publikacije. Najbolj negativni niso bili kakšni obskurni portali, temveč The New York Times, Los Angeles Times, Politico in CNN. V ZDA je bilo lani kar 87 odstotkov vseh objav o covidu negativnih, v mednarodnih medijih pa samo 51 odstotkov. Pri tem v ZDA ni bilo bistvene...

Slo-Tech - V prvih dveh delih novinarskega domačega branja sem predstavil osnove medijske teorije in zgodovine. Vendar sta bila razvoja medijev in novinarstva tesno prepletena tudi s propagando -- metodami in tehnikami za oblikovanje in upravljanje človeških družb, ki so v zadnjih nekaj letih kolonizirale tudi internet.

Za francoskega filozofa Louisa Althusserja so bili mediji eden izmed ideoloških aparatov države, ki so širili in utrjevali prevladujočo ideologijo (Louis Althusser: izbrani spisi, *cf, 2000). Podobno vlogo sta jim pripisala kritična teoretika frankfurtske šole Theodore Adorno in Max Horkheimer, ki sta zaradi izkušnje z mogočnim nacističnim propagandnim strojem napisala knjigo Dialektika razsvetljenstva (Studia Humanitatis, 2001). Omenjeni avtorji so propagando opisovali kot negativno družbeno prakso, ki služi vladajočemu razredu ter temelji na laži, zavajanju in manipulaciji. Vendar je po drugi svetovni vojni prevladal nasproten pogled -- da je propaganda koristna in nujna za...

Slo-Tech - Odkar sem pred tremi leti napisal prvi seznam domačih branj za spoznavanje novinarske teorije, je izšlo kar nekaj novih koristnih knjig.

Prvi dve je napisal britanski preiskovalni novinar Nick Davies. V knjigi Zgodbe s ploščate zemlje (Ciceron, 2011) je uporabil podatke iz obsežne raziskave o poročanju britanskih medijev in analiziral škodljivo novinarsko "reciklatorstvo" -- nekritično povzemanje sporočil za javnost in izjav uradnih virov. Še ostrejši je bil v drugi knjigi Hack Attack: How the Truth Caught Up with Rupert Murdoch (2014), kjer je opisal težave, ki jih je imel pri razkrivanju velikega prisluškovalnega škandala, zaradi katerega je moral Rupert Murdoch ukiniti tabloid News of The World.

Sistemske anomalije v novinarstvu je zelo nazorno opisal urednik časopisa Le Monde Diplomatique Serge Halimi v knjižici Novi psi čuvaji (Maska, 2003), v kateri je pokazal, da so novinarji precej podobni blagajničarkam v supermarketu. A je bil še razmeroma prizanesljiv v primerjavi z...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pišemo (ali ne pišemo) o temah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjih nekaj letih smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica. Največkrat v razpravah o prihodnosti medijev in izginjanju občinstev, radi pa nas omenjajo tudi zagovorniki znanstvenega, podatkovnega; in drugega novega novinarstva, kakršnega je nakazala skupnost wikileaks in njeni številni posnemovalci.

Vprašanje, ali sta načeli wiki-sodelovanja in odtekajoče (leaking) odprtosti pozitivna ali negativna pojava, ni tako preprost, kot včasih radi zapišejo ideologi absolutne svobode informacij. Slovenski primer iz leta 2014, ko so se na videoportalu youtube znašli posnetki neformalnega pogovora predsednika vlade z izbranimi novinarji, je lepo razgalil nekatere zagate, ki so jih prinesle nove komunikacijske tehnologije. Je tehnologija...

Slo-Tech - Pisala se je druga polovica devetnajstega stoletja. Pod vladavino kraljice Viktorije je vzniknila čudovita nova komunikacijska tehnologija, ki je lahko v trenutku premagala velike razdalje in je tako skrčila svet, da se je zdel majhen kot še nikoli poprej. Njeno kabelsko omrežje je prepredlo kontinente in prečkalo oceane ter za vedno spremenilo gospodarstvo, medije in politiko. Zagovorniki novega medija so neutrudno hvalili njegove neslutene potenciale ter se prerekali s skeptiki, ki so se branili z dvomom in razširjanjem moralne panike. Države in vlade so poskušale zajeziti in nadzorovati telekomunikacijsko novost, saj so se na njenih žicah razvile nove oblike kriminala in vohunstva (nezakoniti prisluhi, borzne špekulacije ...), uporabniki pa so razvili svojo lastno telegrafsko subkulturo, zaznamovano s posebnim jezikom, pravili in navadami.

Zveni znano? Uvodne misli, s katerimi je britanski novinar, urednik in medijski zgodovinar Tom Standage začel svojo knjigo o zgodovini...

Slo-Tech - Novinarji so ljudje v čudežnem poklicu. Živijo v družbi, a ne podlegajo njeni kulturi, ideologiji in mitom. Zaposlujejo jih komercialne in javne medijske hiše, a na njihovo delo ne vplivajo politika, tržne zakonitosti in kapitalistični proizvodni proces. Mediji so mogočen ideološki aparat države, a si novinarji pripisujejo vlogo psov čuvajev, ki da varujejo državljane pred zlorabo državne moči. Njihove izdelke objavljajo uredniki, tržijo oglasniki in berejo bralci, a kljub temu ostajajo neodvisni.

Kako torej obzirno povedati ljudem v tem čudežnem poklicu, da imajo na uredniško politiko medija, ki jih zaposluje, približno toliko vpliva, kot ga ima blagajničarka v velikem supermarketu na poslovne odločitve uprave?

O tej dilemi v knjižici Novi psi čuvaji (Maska, 2003) razmišlja francoski novinar in urednik revije Le Monde diplomatique Serge Halimi. Avtor je že v uvodu zapisal, da noče jemati ugleda poklicu in ljudem, ki ga opravljajo dostojanstveno. A tudi napovedal, da njegove...

Slo-Tech - V demokraciji lahko svobodni, obveščeni in aktivni državljani racionalno izbirajo svoje predstavnike na volitvah. Državljani za obveščenost potrebujejo informacije, ki jih priskrbijo prav tako svobodni in neodvisni mediji. Zato so mediji in njihova svoboda tako pomembni za delovanje demokratičnih družb.

Formula je preprosta in na njej temelji velik del medijske, politične in še kakšne teorije. Vendar se njena elegantna preprostost hitro zamaje, če jo soočimo z nekaterimi drugimi vedami o človeku, družbi in ekonomiji.

Socialni psihologi so v številnih znanih poskusih dokazali, da ljudje nismo (zgolj) racionalna bitja, ampak smo razvili zelo zanimive strategije in mehanizme, kako pretvoriti dejstva v lastne subjektivne resnice. Filozofi in sociologi vedo, da se v „objektivnih dejstvih“ vedno odražajo ideologije nekega časa in prostora. Politični ekonomisti so pokazali, da je svoboden trg le idealistični teoretični konstrukt, saj realne trge oblikuje kompleksen preplet političnih...

Slo-Tech - Sodelavke Evropskega novinarskega centra (EJC) so na pomladnem novinarskem festivalu v Perugii predstavile prvi priročnik za podatkovne novinarje – Data Journalism Handbook.

Povedale so, da knjiga ne bo odgovorila na vsa vprašanja o zbiranju in uporabi najrazličnejših podatkovnih zbirk, ampak bo zanimiva zlasti za uporabnike, ki jih zanimajo podatkovne osnove. Prav tako ne bo odgovorila na vprašanje, kaj podatkovno novinarstvo sploh je, temveč bo predstavila različne poglede na novo novinarsko zvrst in prikazala dobre prakse podatkovno naprednejših redakcij.

Podatkovni novinarski priročnik je nastal v obdobju, ko so se mediji že začeli zavedati, da kriza medijske industrije ni konjunkturna, ampak sistemska. Zato so bili pripravljeni preizkusiti tudi novičarske in poslovne modele, o katerih pred krizo ne bi razmišljali. Zasebne fakultete in medijski predavatelji so zaslutili izobraževalno nišo in razpisali prve specialistične študije podatkovnega novinarstva. Za dodatno...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo najbolje pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pač pišemo (ali ne pišemo) o novicah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjem času pa smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica – kot tema razprav o prihodnosti medijev, krizi medijskih poslovnih modelov, domnevnem izginjanju občinstev in novih velikih obljub, ki...