Slo-Tech - V soboto (24. avgusta 2019) smo lahko na spletnem portalu nacionalne mreže meritev radioaktivnosti opazili povečane vrednosti radioaktivnega sevanja v Sloveniji. V tem času je sicer deževalo.

Kot kažejo podatki merilnih postaj Ljubljana-Bežigrad, Celje in Doblice (blizu Črnomlja), so bile vrednosti radioaktivnega sevanja malenkost nad običajnim povprečjem naravnega ozadja (okoli dvakratnika), a še vedno precej pod vrednostmi, ki bi kakorkoli ogrožale zdravje prebivalstva.






Povsem verjetno je, da so sobotne povišane vrednosti radioaktivnega sevanja v Sloveniji posledica nesreče, ki se je zgodila 8. avgusta na severu Rusije v Arhangelsku. Takrat je namreč...

Slo-Tech - Na Univerzi v Bristolu so iznašli novo vrsto baterij, ki za razliko od običajnih novosti ne držijo rekordne količine energije ali omogočajo neskončnega števila ciklov, temveč imajo za praktične potrebe neskončno življenjsko dobo. Pokazali so, kako delujejo baterije na radioaktivnost.

Sintetični diamanti imajo zanimivo lastnost, da ob obsevanju ustvarjajo električni tok, zaradi česar se uporabljajo kot detektorji sevanja. Hkrati se v Veliki Britaniji in tudi drugod po svetu valja na tisoče ton radioaktivnih grafitnih blokov, ki so zaradi uporabe v jedrskih reaktorjih kot moderator pridobili nekaj ogljika-14, ki je radioaktiven. Ogljik-14 je zgolj šibek beta sevalec, a to je dovolj, da ga ne moremo kar odlagati v okolju in da šteje za...

Nature - Raziskovalci z Univerze Brown so prvi sintetizirali bor v obliki, ki je nadvse podobna ogljikovim fulerenom. Čeprav ne gre za prvi neogljikov fuleren, gre za najbolj soroden analog klasičnemu C₆₀.

Zgodba o C₆₀ je že dobro znana. Pred nekaj desetletji so bili prepričani, da obstaja zgolj dve alotropski modifikaciji ogljika - trden diamant in mazav grafit (pustimo vnemar eksotični heksagonalni diamant z asteroidov: lonsdaleit). Grafit je pri sobnih pogojih termodinamsko stabilnejši, a je hitrost pretvorbe tako počasna, da se dekletom ni treba bati, da bi njihovi prstani spremenili v grafit....

Slo-Tech - Iz Fukušime spet prihajajo informacije o uhajanju radioaktivne vode iz shranjevalnih rezervoarjev poleg poškodovane jedrske elektrarne. Iz zadrževalnika naj bi izteklo 430 litrov radioaktivne vode, kar je precej manj od avgustovskega izlitja. A ta podatek je sam zase popolnoma neuporaben.

Pri radioaktivnosti govorjenje o litrih in kilogramih ni na mestu; koristni podatki so o dejanski radioaktivnosti, ki jo merimo v becquerelih (Bq). En becquerel označuje en radioaktivni razpad na sekundo in je enota za aktivnost. Aktivnost vzorca je odvisna od njegove množine in razpolovnega časa, saj krajši razpolovni čas pomeni več razpadov v časovni enoti. Kljub temu pa iz becquerel težko kaj pametnega povemo o škodi, ki jo to radioaktivno sevanje povzroči živim bitjem.

Primernejša veličina bo količina energija, ki jo prejme kilogram...

PhysOrg.com - Če smo včasih v učbenikih prebrali, da ogljik tvori tri alotropske modifikacije (amorfno, grafitno in diamantno), jih danes poznamo še cel kup. Odkrili so fulerene, grafen in ogljikove nanocevke, če omenimo le najpogostejše. Ab initio izračuni ekipe kitajskih znanstvenikov s Podiplomske šole Kitajske akademije znanosti pa kažejo, da obstoji še ena stabilna alotropska modifikacija ogljika, ki so jo poimenovali T-ogljik. O odkritju poročajo v članku T-Carbon: A Novel Carbon Allotrope, ki je objavljen v reviji Physical Review Letters.

T-ogljik si lahko predstavljamo kot izpeljanko iz strukture diamanta, v katerem vsak ogljikov atom zamenjamo s tetraedrom ogljikovih atomov (podobno, kakor lahko v...

TG Daily - Diamant je dragocenejša alotropska modifikacija ogljika, kjer so ogljikovi atomi povezani s štirimi sosedi, ki ležijo v obliki tetraedra, tako da tvori kubični najgostejši sklad z dodatnimi atomi v polovici tetraedričnih praznin. Čeprav je termodinamsko manj stabilna oblika od grafita, slovi predvsem zaradi svoje trdote. Dolgo časa so imeli diamante za najtrše snovi na svetu, tako da so jim na Mohsovi lestvici trdote pripisali vrednost 10, a so kasneje pripravili nekaj sintetičnih snovi, ki so še trše (tak primer je naprimer renijev diborid).

Sedaj pa so se pojavili podatki o še tršem naravnem...

Wired News - Od nekdaj je človek sanjaril o spreminjanju oglja v drage kamne ali kovine. Ampak, zakaj se ustaviti pri zlatu, ko so na voljo še veliko več vredni elementi, na primer ogljik? A ne kar katerikoli ogljik, temveč najboljši prijatelji nežnejšega spola -- diamanti?

Pravzaprav je stvar nemarno preprosta, takorekoč vsakdo z nekoliko bolje opremljeno delavnico bi lahko to počel. Vzamete opilek diamanta, nekaj grafita ali česa podobno ogljikastega, ju podvržete 50.000 atmosferam in par tisoč stopinjam, hip, hip, strašni trik, pred vami se svetlika čisto pravi diamant. Preprosto kajne? No, prav tega se je lotila skupina znanstvenikov iz Floride. Kar jih ločuje od minulih tovrstnih...