Slo-Tech - V petek je ameriški predsednik Trump podpisal sveženj zakonov, med katerimi je tudi CLOUD Act. Gre za skupino ukrepov, ki urejajo regulacijo interneta in dostop do podatkov, in so skriti v obsežnem zakonu o izvrševanju proračuna. Z njimi si želijo ZDA zagotoviti lažji dostop do podatkov, ki jih imajo ponudniki storitev shranjene izven ZDA.

Več kot 2200 strani dolg paket zakonodaje, ki ga je podpisal predsednik Trump, v glavnem ureja zvezni proračun, da se ne bo ponovila ustavitev delovanja zveznih služb, a ima priključenih še nekaj zakonov kot CLOUD Act, je predstavniški dom potrdil v četrtek z 256 glasovi za in 167 proti. Ob tem je Jim McGovern, ki predstavlja Massachusetts in je član odbora za predpise, spomnil, da so besedilo zakonov (vseh 2232 strani) dobili šele v sredo zvečer,...

Guardian - Kot smo poročali minuli teden, je na določenih letih z Bližnjega vzhoda v ZDA in Veliko Britanijo začel veljati poseben varnostni režim, zato potniki elektronskih naprav, ki so večje od pametnega telefona, ne smejo imeti več v ročni prtljagi. Ukrep, ki je namenjen varnosti, je dvignil precej prahu. Viri blizu varnostnih služb razkrivajo, da je razlog več odkritih načrtov, kako na letala pritihotapiti razstrelivo. Gre za več različnih primerov, ne en sam incident.

Kot piše The Guardian, naj bi imeli napadalci izdelane zelo dobre ponaredke iPadov, v katerih je bil skrit eksploziv. V preteklosti so poizkušali razstrelivo tihotapiti v čevljih in spodnjem perilu, sedaj pa naj bi bili moderni lažni iPadi. Ostale podrobnosti o...

Reuters - Tehnološka podjetja morajo pričeti sodelovati z organi pregona. Njihove storitve, kot so digitalne platforme z enkripcijo komunikacije med uporabniki, namreč nudijo varen pristan teroristom. Tako je včeraj britanska notranja ministrica Amber Rudd tudi uradno napovedala vojno zasebnosti na Otoku. Tako kot v ZDA je tudi v Veliki Britaniji debato o zasebnosti in varnosti ter enkripciji komunikacije in drugih podatkov, »začel« teroristični napad. Britanec, ki je pretekli teden v Londonu ubil pet ljudi, je namreč sekunde pred začetkom pokola poslal šifrirano sporočilo.

»Zato morajo naši organi pregona imeti dostop do aplikacij, ki omogočajo šifrirano komunikacijo. Aplikacij, kot je recimo WhatsApp,« Reuters povzema želje...

Slo-Tech - Kontroverzni britanski zakon IPA (Investigatory Powers Act) je danes dobil še podpis monarha (royal assent), s čimer je uradno stopil v veljavo. Večina njegovih določb se bo začela uporabljati 1. januarja, ko bo prenehal veljati zakon DRIPA (Data Retention and Investigatory Powers Act 2014), ne pa vse, saj vzpostavitev nekaterih sistemov terja čas in dodatna testiranja.

Spomnimo, da zakon uvaja obvezno hrambo podatkov o internetni aktivnosti uporabnikov (internet connection record) za 12 mesecev, ki jo bodo izvajali kar ponudniki dostopa do interneta. Hkrati zakon legalizira vrsto prisluškovalnih in vohunskih tehnik nad državljani, o čemer smo že pisali.

S tem je uradno končano sprejemanje zakona, ki so ga prvikrat predstavili lani in je v postopku obravnave pritegnil...

Slo-Tech - Ta teden se je zakonski osnutek Investigatory Powers Bill vendarle prebil skozi oba domova britanskega parlamenta, s čimer mu do uveljavitve kot Investigatory Powers Act 2016 (IPA) manjka le še podpis kraljice, kar je le še formalnost. S tem Velika Britanija uzakonja nadzor nad internetom, ki presega ureditev v vseh ostalih zahodnih državah. Številne organizacije za zaščito državljanskih pravic, med njimi tudi Amnesty International in EFF, so že med zakonodajnim postopkom izpostavile kršitve osnovnih pravic, ki jih zakon prinaša. Proti zakonu so se izrekle celo multinacionalke, kot sta Apple in Twitter, nekaj parlamentarnih odborov in Združeni narodi. V medijih se je zakona že prijel vzdevek Snooper's Charter, to poimenovanje so večkrat uporabili tudi poslanci med...

Guardian - Dokumenti, ki jih je pridobil Edward Snowden, kažejo, da je britanska obveščevalna agencija GCHQ prestrezala elektronska sporočila med sodelavci nekaterih svetovnih časnikov. Pravzaprav česa drugega niti ni bilo pričakovati, glede na to da NSA in GCHQ prestrezata in shranjujeta vse mogoče, a je razkritje vseeno dvignilo veliko prahu, ker so udeleženi BBC, Reuters, Guardian, New York Times, Le Monde, Sun, NBC in Washington Post.

Pri tem je treba poudariti, da ni šlo za redno prisluškovanje, temveč desetminutni preizkus delovanja sistema, ki so ga izvedli novembra 2008. V tem času je sistem za prestrezanje, ki ga ima GCHQ nameščenega neposredno na podmorskih optičnih kablih, shranil 70.000 elektronskih sporočil. Nekritično so shranili vsa sporočila, od...

Slashdot - Prvega oktobra je v Britaniji stopil v veljavo zakon Regulation of Investigatory Powers Act, ki v delu 3, sekciji 49 določa visoke kazni za osebe, ki preiskovalcem v primerih kazenskih ali terorističnih periskav ne bi želeli izročiti šifrirnih ključev.

Po novih zakonskih določilih lahko policija ali vojska od posameznika, za katerega domnevata, da ima šifrirne ključe ali gesla, zahtevata, da jim le-te izroči, oziroma izroči nešifrirano vsebino. Posameznike, ki bi se temu upirali in so osumljeni terorizma (verjetno večina), lahko doleti do 5-letna zaporna kazen, ostale (verjetno manjšina) pa do 2-letna zaporna kazen.

Zakonodaja zadeva vse primere, kjer se podatki ali šifrirni ključi nahajajo na strežnikih znotraj Velike Britanije. Zakona ni mogoče uporabiti v primeru šifriranih podatkov, ki jih preiskovalci prestrežejo na poti čez britansko ozemlje. Nekateri že opozarjajo, da bo ta zakonodaja iz britanskih strežnikov verjetno odgnala marsikatero internetno podjetje pa tudi banke,...

ZDNet - Leta 2000 so v Britaniji sprejeli Regulation of Investigatory Powers Act. RIPA je bil sprejet kot odgovor na potrebo po "nadgradnji" zakonodaje, ki opredeljuje prestrezanje komunikacij, predvsem zaradi pojava interneta in močne kriptografije. Tretji del zakona je predlagal podelitev pooblastila policiji, da od osumljencev zahteva razkritje šifrirnih ključev. Vendar pa ta del zakona zaradi spornosti ni bil nikoli sprejet.

Sedaj pa si je britanska vlada ponovno zaželela tega pooblastila. Uradno seveda zaradi "teroristov" in "pedofilov". Sprememba zakonodaje predvideva do dve leti zaporne kazni za osebo, ki ne bo želela razkriti svojih šifrirnih ključev oz. odkleniti šifrane vsebine. Teroristom in "teroristom" pa že po sedanji zakonodaji pritiče do pet let zaporne kazni.

Liam Byrne, minister v britanskem Home Office je v britanskem parlamentu povedal, da vlada novo zakonodajo potrebuje zato, ker so produkti z močno ekripcijo široko dostopni in postajajo standardni del...