New Scientist - Ameriški kirurgi so na nedavni konferenci objavili, da so vsaj enega pacienta zbudili po urgentni operaciji na hitro podhlajenem telesu pri blizu desetih stopinjah Celzija, ko so bili njegovi življenjski procesi več ur praktično ustavljeni. Toda natančne podatke o posegu so obljubili šele za konec prihodnjega leta.

Človeško telo pri normalni temperaturi v okolici 37 stopinj Celzija potrebuje stalen dotok kisika, sicer hitro pride do celičnih okvar - v možganih že po približno petih minutah. Dolgo že vemo, da ohlajanje telesne temperature celične procese precej upočasni, s čimer se čas do okvar podaljša. To je bistvo rabe podhlajevanja v kirurgiji z metodo DHCA (Deep Hypothermic Circulatory Arrest), ki so jo razvili že v petdesetih letih prejšnjega stoletja za operacije na prsnem košu. Pacienta se s hladno kopeljo in podobnimi prijemi ohladi na temperature med 20 in 25 stopinjami Celzija, nakar imajo zdravniki nekaj deset minut časa, da ga operirajo brez dovoda krvi v možgane....

scmp.com - Kitajski znanstveniki so v laboratoriju uspeli ustvariti plazmo, katere temperatura je kar za trikrat presegla temperaturo v jedru našega sonca, poroča South China Morning post. Po domače povedano, Kitajci so korak pred ustvarjenjem "umetne zvezde", ki bi teoretično lahko nadomestila vse druge vire energije. Gre seveda za tehnologije nuklearne fuzije, ki je do sedaj bolj ali manj veljala za znanstveno fantastiko.

In kaj so Kitajci pravzaprav storili? V reaktorju v obliki krofa, ki so ga poimenovali Experimental Advanced Superconducting Tokamak (EAST), so segreli vodikov plin na temperaturo približno 50 milijonov stopinj Celzija (za primerjavo, srce sonca žari s temperaturo 15 milijonov stopinj Celzija). Dosežek kitajskih znanstvenikov...

ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

Slashdot - Mikroreaktorji za pridobivanje vodika se uporabljajo za predelavo organskih goriv kot sta metanol in propan v vodik, ki se ga nato uporablja v gorivnih celicah. Področja uporabe so predvsem pridobivanje goriva za potrebe vojske ali pa za potrebe manjših naprav.

Ekipi znanstvenikov z univerze v Ilinoisu je sedaj uspelo izdelati keramičen mikroreaktor, ki lahko deluje pri visokih temperaturah - do 1000 stopinj Celzija in je po besedah izumiteljev precej učinkovitejši od ostalih podobnih izdelkov. Cilj pa je izdelava mikroreaktorja, ki bi bil sposoben pridobivati vodik iz goriv kot je bencin ali dieselsko gorivo. Tako bi lahko prišli do vodika za gorivne celice kar na lokalni bencinski črpalki. Zainteresirani si lahko preberete izvirno novico, tisti tehnično bolj podkovani pa širši opis tehnologije.

Slo-Tech - Kaj bo nadomestilo premog in nafto, ko bo teh surovin zmanjkalo?

Mnogi vidijo rešitev v fuziji - zlivanju lahkih atomskih jeder v težja, pri katerem se sprošča ogromno energije. Primer takega "reaktorja" je naša zvezda Sonce, ki nas pošteno greje že milijone let. Znanstveniki vsega sveta že dolgo proučujejo, kako bi ta naravni pojav izkoristili za pridobivanje električne energije. Pogoji pri katerih reakcija poteka so namreč skorajda nedojemljivi - na Zemlji je potrebna temperatura (za zlivanje vodikovih izotopov devterija in tritija) okoli 100 milijonov stopinj Celzija! Kljub velikim težavam, s katerimi se srečujejo pri doseganju teh pogojev, pa že za letošnje leto načrtujejo začetek gradnje poskusnega reaktorja fuzijske elektrarne.

Prav z namenom približati evropski fuzijski program širši javnosti je v teh dneh na ogled razstava na to temo. Razstava FUSION EXPO je na ogled od 21. do 31. marca 2005 v preddverju stavbe TR/3 (Trg republike 3, Ljubljana), vsak dan od 9h do 18h....

BBC - Najprej samo nekaj osnov o fuziji in fisiji. Na pogled zelo podobna izraza, ki pa sta si fizikalno povsem različna. Fisija ("fission"), oziroma cepitev po slovensko, je razpadanje atomskih jeder. Ta proces se dogaja v nuklearnih elektrarnah in ima kot produkt reakcije veliko močno radioaktivnih elementov z razmeroma dolgo razpolovno dobo in še nekaj dodatnih snovi kot so nevtroni in podobno. Fuzija ("Fusion") pa je zlivanje atomskih jeder, ki se dogajajo pri za nas nepredstavljivo visokih temperaturah. Primer fuzije je "delovanje" Sonca, kjer pri temperaturi 15 - 20 milijonov stopinj...