Wired News - Google je ogromno podjetje z več kot 50.000 zaposlenimi in več kot ducatom najrazličnejših izdelkov, ki poganjajo vse od iskalnika na spletu in zemljevidov do več kot milijarde pametnih telefonov. Rachel Potvin je minuli teden na konferenčnem predavanju razkrila več podrobnosti o sistemu, ki skrbi za vso kodo v ozadju. Googlove izdelke namreč poganjata več kot dve milijardi vrstic kode, do katere imajo dostop vsi inženirji, ki jo tudi vsakodnevno posodabljajo.

Tu govorimo o izdelkih, kot so Google Search, Google Maps, Google Docs, Google+, Google Calendar, Gmail, YouTube, ki si delijo dobršen del kode. Google ima zato postavljen interni repozitorij, ki je podoben GitHub in do katerega ima dostop 25.000 inženirjev. To pomeni, da lahko...

Slo-Tech - V javnosti prevladuje zmotno mnenje, da odprto kodo večidel pišejo neplačani prostovoljci v prostem času, zaradi česar je njena kakovost vprašljiva. Resnica ne bi mogla biti dlje. Fundacija Linux je objavila svoje letno poročilo o razvoju Linuxovega jedra, v katerem odgovarjajo na vprašanja, kdo skrbi za razvoj, kdo in kako prispeva kakšno novo kodo, kako hitro napredujejo in kdo vse skupaj financira. Delež razvijalcev, ki so za svoje početje plačani, se iz leta v leto povečuje.

Nova stabilna verzija jedra izide na dva do tri mesece (povprečje je upadlo s 70 na 66 dni) in običajno prinese okrog 10.000 popravkov, ki jih v povprečju prispeva 1400 razvijalcev iz več kot 200 podjetij in organizacij. Od leta 2005 in verzije 2.6.11, ko podrobneje spremljajo statistiko, saj uporabljajo Git, je s prispevki sodelovalo že...

Slo-Tech - Univerza Rice v sodelovanju z ameriško vojaško agencijo DARPA vodi projekt Plinij, ki si postavlja zelo smel cilj poenostavitve programiranja. Glavna premisa je pisanje čedalje bolj kompleksne programske kode, ki ga ljudje še vedno opravljajo ročno vrstico po vrstico. Projekt, ki se imenuje po rimskem zgodovinarju, poteka v okviru širšega programa MUSE.

Zamisel je preprosta, a se zdi za današnje čase skorajda znanstvena fantastika. Ker je na svetu prosto dostopnih na milijarde vrstic programske kode, je nesmiselno enake probleme reševati vedno znova in znova. Projekt, ki bo težek 11 milijonov dolarjev, opisujejo kot funkciji samodokončanja in preverjanja sintakse (autocomplete in spell-check) za programiranje. Programer napiše nekaj...

Slashdot - Winch Gate Properties, razvijalec in založnik popularne množične večigralske spletne igre igranja vlog (MMORPG), Ryzom je izdal izvorno kodo in spremljajoče skice in druge grafične materiale za Ryzom skupnosti Free Software Foundation. Razvijalci si lahko odslej pogledajo izvorno kodo verzije za končnega igralca, orodja za izdelavo vsebine in strežniško aplikacijo, če želijo izdelati popravke, dodatke, modifikacije ali svoje...

Schneier.com - Če ste bili do sedaj mnenja, da je v praksi nemogoče napisati kopleksnejši program, ki ne bi vseboval programskih hroščev, je skupina zbrana okrog profesorja Gernota Heiserja iz avstralske University of New South Wales dokazala nasprotno. Uspeli so namreč potolči prav vse programske hrošče v operacijskem sistemu in to tudi dokazati.

Njihov operacijski sitem je tako 100-odstotno varen pred napakami in sesutji. Žal pa ne gre za kakšen popularen operacijski sistem, pač pa za operacijski sistem seL4 microkernel.

Operacijski sistem vsebuje 7500 vrstic kode, pregled, ki ga je opravljalo šest ljudi, pa je trajal več kot pet let. V povprečju je tako en človek na leto pregledal 250 vrstic.

Po mnenju Heiserja ima povprečen program približno 10 hroščev na 1000 vrstic kode, pri zelo skrbno napisanih programih pa je število hroščev mogoče zmanjšati na 1 do 3. Glede na to, da imata operacijska sistema Linux in Windows okrog 50 milijonov vrstic kode, bi njun pregled zahteval vsaj 200.000...

Slashdot - Nizozemska univerza je prejela 2,5 milijona evrov denarja od Evropskega raziskovalnega sveta, s katerim bodo naslednjih pet let delali na razvoju unixovskega operacijskega sistema Minix. Trije raziskovalci in še dva programerja bodo poskušali razviti operacijski sistem, ki bo zanesljivejši in varnejši od Linuxa in Windows. Kot pravi (PDF projekta) profesor Andrew S. Tanenbaum z Vrije Universiteit, ki je tudi avtor Minixa, se bodo osredotočili na avtomatsko razhroščevanje.

Želijo si izdelati operacijski sistem, ki se bo sam popravil, ko bo zaznal napako. Tanenbaum pojasnjuje, da je ključna prednost Minixa majhno jedro operacijskega sistema, v katerega niso vključeni gonilniki, in obsega borih 5000 vrstic kode, kar lahko en programer dojame v kakšnem tednu. V sistemih z monolitnim jedrom, kakršen je na primer FreeBSD, kjer je več milijonov vrstic kode, zraven pa se vrinejo še gonilniki in podobna šara, je praktično nemogoče, da bi posameznik razumel celotno kodo, dodaja Tanenbaum,...