Slo-Tech - Za gledanje po navadi uporabljamo kamere, a v resnici lahko "vidimo" z uporabo kateregakoli dela elektromagnetnega spektra, le rezultati bodo različno uporabni. Na Carneige Mellon University so razvili način za zaznavanje tridimenzionalnih oblik in gibanja ljudi v prostoru z uporabo usmerjevalnikov Wi-Fi. Članek o uporabi tehnologije so priobčili na arXiv, kjer so pokazali tudi nekaj primerov.

Tehnologija temelji na orodju DensePose, ki je namenjeno označevanju točk s površine človeškega telesa na posnetku. DensePose so razvili na Imperial College London, University College London in v Facebook AI Research. Ekipa s CMU pa je sedaj s tem orodjem uspela natrenirati nevronsko mrežo, ki meritve signala WiFi raztolmači v koordinate na človeškem telesu. Poenostavljeno povedano to pomeni, da iz odbojev signala WiFi lahko vidimo ljudi v sobi. To ni povsem nova ideja, saj so raziskovalci za gledanje skozi stene že uporabljali signale mobilnih telefonov in Wi-Fi. Rezultati so bili...

Slo-Tech - Raziskovalci z ugledne bostonske univerze MIT so predstavili nov sistem za anonimizacijo internetnega prometa, ki so ga zaradi principa delovanja poimenovali Vuvuzela po južnoafriškem trobilu. Opravlja podobno funkcijo kot Tor, Hornet ali I2P, a na drugačen način. Spomnimo, da so prav na MIT-u poleti obelodanili ranljivosti v Toru, ki v nekaterih primerih omogočajo identifikacijo uporabnikov. Namesto na šifriranje se Vuvuzela zato bolj zanaša na utapljanje prometa v poplavi smeti.

Kot pojasnjuje vodja skupine Nickolai Zeldovich Tor računa na dejstvo, da ni globalnega policaja, ki bi nadzoroval vse ali večino povezav med vozlišči. A kot smo se naučili v zadnjih letih, to ni več res, saj NSA, GCHQ in podobne državne...

Slo-Tech - Raziskovalci z ECE Illinois so razvili delujoč koncept aplikacije za pametno uro, ki z beleženjem in analizo podatkov z žiroskopov in pospeškomerov ugotavlja, katere tipke je uporabnik pritisnil na klasični tipkovnici QWERTY/QWERTZ. To je mogoče, ker so mikrogibi zapestja leve roke pri pritiskanje različnih tipk drugačni. Podatkov o gibih desne roke seveda ni, a lahko tudi te podatke precej dobro uganemo, če imamo dostop do slovarja.

Aplikacija, ki so jo razvili v okviru projekta Motion Leaks, za zdaj deluje le na uri Samsung Gear Live in ima še nekaj porodnih težav. Za zdaj predpostavlja, da uporabnik pritiska le tipke s črkami, čeprav v resnici tekst...

Ars Technica - Raziskovalci s švicarske fakultete ETH in University College London so razvili koncept, kako lahko podatke po internetu prenašamo še nekoliko varneje kot po omrežju Tor, hkrati pa tudi bistveno hitreje. Ena izmed glavnih slabosti Tora, ki ima dva milijona uporabnikov, je namreč prav njegova počasnost, medtem ko Hornet teoretično podpira do 93 Gb/s.

Nov koncept so poimenovali Hornet (High-speed Onion Routing at the NETwork) in predstavlja nadgradnjo Tora. Hornet uporablja dva različna protokola za pripravo paketkov - enega za vzpostavitev in začetek seje, drugega pa za prenos podatkov. V primerjavi s Torom zmanjšuje količino računske moči, ki jo vsako vozlišče potroši za posredovanje paketka, hkrati pa tudi količino informacij o seji, ki jih mora obdelati...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Karlstadu so v štirimesečni analizi odkrili 25 računalnikov, ki delujejo kot izhodna vozlišča (exit relay) v sistemu Tor (The Onion Router) in izvajajo MITM-napade. Poimenovali so jih pokvarjena čebula in analizirali, kaj počno (znanstveni članek).

Tor je omrežje za anonimizacijo prometa na internetu, a ni vse mogočen. Sestavlja ga več vozlišč (relays), ki si med seboj podajajo šifriran promet. Promet v Tor vstopi prek vstopnega vozlišča (entry node), s katerim se poveže uporabnik, potem pa si promet med seboj nekajkrat izmenjajo notranja vozlišča, s čimer se zakrije njegov vir. Na koncu se njegova pot po Toru konča pri izhodnem vozlišču, kjer se mora odšifrirati in poslati v nezaščiten internet do končnega cilja....

Slo-Tech - Kot poročajo na poštnem seznamu uporabnikov in operaterjev proticenzurnega in anonimizacijskega omrežja Tor, je Iran v zadnjih 48 urah pričel z obsežnim blokiranjem dostopa do interneta. Kot kaže, trenutno blokirajo že skoraj ves SSL/TLS šifriran promet (prve analize sicer kažejo, da iranski cenzorji uporabljajo DPI in ne IP:port filtrov), posledično pa to lahko pomeni, da bodo iranske oblasti morda uspele blokirati dostop do interneta tudi med 50.000 do 60.000 Tor uporabnikom iz Irana (da, uporaba Tor omrežja je v Iranu ena redkih možnosti za neoviran dostop do spleta).

Kot poročajo nekateri uporabniki iz Irana, oblasti blokirajo tudi ssh, posledično pa poslovno škodo trpijo tudi iranska podjetja, ki ne morejo do svojih strežnikov in...

Slo-Tech - Raziskovalci Sambuddho Chakravarty in Angelos D. Keromytis iz Columbia University ter Angelos Stavrou iz George Mason University so 30. maja letos na konferenci Security and Privacy Day @ Stony Brook predstavili prispevek z naslovom Approximating a Global Passive Adversary against Tor.

V prispevku so predstavili izviren način razkritja identitete oz. identifikacije uporabnikov Tor omrežja ter razkritje lokacije skritih strežnikov (tim. hidden services).

Raziskovalci so pri tem uporabili metodo merjenja pasovne širine, ki je na voljo, LinkWidth. Metoda pri merjenju pasovne širine uporablja TCP RST pakete stisnjene med TPC SYN pakete, pasovno širino, ki je trenutno na voljo, pa nato oceni na podlagi razpršitve TCP RST/ACK paketov. S pomočjo te metode je mogoče oddaljeno izmeriti dopustno pasovno širino katerekoli internetne povezave in sicer brez posredovanja uporabnika te povezave ali njegovega ponudnika dostopa do interneta.

Raziskovalci so s pomočjo spreminjanja pasovne širine...

več strani - Raziskovalci na ameriški univerzi UCLA so predstavili mobilno brezžično omrežje, ki bi ga sestavljala in uporabljala osebna in tovorna vozila. Takšno "vozeče" omrežje naj bi omogočilo prenos različnih vsebin med udeleženci v prometu, hkrati pa bi predstavljalo alternativno brezžično omrežje, ki bi bilo praktično tudi v primeru morebitnih naravnih nesreč, ki bi povzročile uničenje standardnih komunikacijskih posrednikov (antene, dostopne točke).

Sistem naj bi uporabljal vgrajeni računalnik v vozilu, GPS, nizkocenovne senzorje, namensko programsko opremo ter obstoječe frekvence za prenos brezžičnih signalov. Vozila naj bi se med seboj ali pa z infrastrukturnimi objekti ob cestah sporazumevala prek protokola za hiter prenos podatkov, doseg signala pa naj bi bil do enega kilometra. Tehnologja za prenos podatkov prek takšnega premičnega omrežja je dokaj zahtevna, saj se mora vsako vozlišče (v tem primeru vozilo) ves čas aktivno prilagajati spremembam, ki so posledica spreminjajoče...