Nature - Načeloma velja, da za vogal ne moremo pogledati, če se ne nagnemo prek. Lahko pa na nasprotno steno obesimo ogledalo in enostavno pogledamo odsev v zrcalu, ki kaže dogajanje za vogalom. Ogledalo je prikladno, ker odbija vpadlo svetlobo skoraj v celoti in predvsem urejeno v eni smeri. Toda svetlobo odbijajo tudi ostali predmeti, le da razpršeno. Raziskovalci z bostonske univerze so zato razvili program, ki omogoča kukanje za vogal že z uporabo navadne kamere.

Raziskovalci so spisali programsko opremo, ki analizira fotografijo. Zanimajo jih predvsem nejasne in šibke sence, ki jih predmeti mečejo na zid. Čeprav se svetloba odbija v vse možne smeri, je mogoče z računalniško analizo...

Slo-Tech - Odkritje grafena leta 2004, ki ima številne uporabne lastnosti in za katerega odkritje je bila podeljena tudi Nobelova nagrada za fiziko leta 2010, je sprožilo iskanje analogov iz drugih spojin. Od grafena se pričakuje veliko tudi na področju elektrotehnike, prav pa bi prišli tudi sorodni materiali, ki bi imeli še boljše lastnosti. Silicen je silicijev ekvivalent grafena, v zadnjem času pa se pogosto...

Slo-Tech - Raziskovalci s tehniške univerze Swinburne v Melbournu so uspeli uporabiti grafen za izdelavo pravih 3D-hologramov, za ogled katerega ne potrebujemo posebnih 3D-očal. Medtem ko si filmska industrija želi hologramov že vse od Vojne zvezd leta 1977, realnost caplja nekoliko zadaj in za solidne upodobitve terja uporabo posebnih očal. O novem odkritju zato poročajo v najnovejši številki Nature Communications.

Prste vmes ima ponovno vmes čudežni material grafen, za odkritje katerega je bila leta 2010 podeljena Nobelova nagrada za fiziko. Poenostavljeno gre za en atom debelo plast ogljikovih atomov v grafitnem monosloju, ki ima posebne električne in optične lastnosti, zato od...

Nature - Nemški raziskovalci so premagali še eno oviro na poti k tranzistorjem iz grafena, o katerih poslušamo zadnja leta in naj bi bili spričo domala čudežnih lastnosti grafena bistveno hitrejši od današnjih silicijevih. Ena večjih težav pri njihovi izdelavi je prevodnost grafena, saj je ta odličen prevodnik električnega toka in tako sicer v teoriji obljublja čipe s frekvencami prek 100 GHz, a žal ni polprevodnik (nima prepovedanega pasu ustrezne širine), ki jih potrebujemo za izdelavo tranzistorja. Znanstveniki s Friedrich-Alexandrove Univerze Erlangen-Nürnberg so iznašli postopek, ki omogoča ta problem obiti.

Uporabili so...

Physical Review Letters - Najbolj slaven material zadnjih let je grafen, za odkritje katerega je bila predlani podeljena celo Nobelova nagrada za fiziko. Grafen je material z najvišjo znano električno prevodnostjo, ki ima še cel kup drugih koristnih lastnosti (Kondov efekt, samohlajenje ...), zaradi česar pričakujemo njegovo uporabo kot nadomestek silicija v izdelavi grafenskih tranzistorjev, čipov in vezij ter procesorjev. Grafen sicer ima nekaj pomanjkljivosti; predvsem da ni klasičen polprevodnik. Grafen namreč nima vrzeli (prepovedanega pasu) med valenčnim in prevodnim energijskim pasom, zato je bilo nekoliko teže izdelati tranzistor iz njega, ne...

Science Blog - Lani in letos je hit poletja grafen, katerega raziskave so po lanski podelitvi Nobelove nagrade za fiziko deležne precej več publicitete (IBM-ovi tranzistorji, Kondov efekt, samohlajenje itn.). V novi številki revije Science pa IBM poroča o izdelavi prvega integriranega vezja iz grafenske rezine. Vsi primerki tranzistorjev, ki so jih bili pripravili doslej, so bili posamični in manjši.

Težavno je zlepiti skupaj grafenske...

ScienceDaily - Letos je leto grafena, saj so po lanski podelitvi Nobelove nagrade za fiziko za odkritje grafena novice o novih odkritjih na tem področju začele kar deževati. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Marylandu poroča o zanimivem odkritju, da se atomske vrzeli v grafenu vedejo kot majhni magneti, saj imajo magnetni moment. To pomeni, da grafen izkazuje Kondov efekt. Članek Tunable Kondo effect in graphene with defects je objavljen v aprilski številki Nature Physics.

...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za svoj doprinos k znanosti na področju fizike sta nagrado prejela 51-letni v Rusiji rojeni znanstvenik z nizozemskim državljanstvom Andre...