The New York Times - Razkritje obsežnega arsenala škodljivega in vohunskega programovja CIA je pokazalo, da so tehnološka podjetja s kodiranjem podatkov oz. enkripcijo našla rešitev, s katero lahko velikemu državnemu bratu preprečijo oziroma zelo otežijo pustošenje po naših podatkih. Tako New York Times.

Razkritja dokumentov CIA s strani Wikileaksa so namreč pokazala, da morajo tajni agenti v večini primerov biti neverjetno kreativni pri vdiranju v posameznikovo življenje. In velikokrat je potrebna tudi fizična prisotnost agentov. Oziroma – prek digitalnih povezav danes očitno lahko izvemo le malo kaj. Če je seveda targetirana oseba pripravljanja na velikega brata (beri: Signal, HTTPS povezave, Tor …). Na kratko: Wikilaks je razkril, da mora CIA v današnjem času porabiti neverjetno veliko denarja, delovnih ur ljudi in kreativnosti, da lahko vdira v življenja svojih tarč.

Kako je Snowden ubil utopijo

Do razkritja obsežnih Orwelovskih operacij NSA s strani Edwarda Snowdna pred štirimi leti je...

Reuters - Ameriško sodišče za nadzor nad tujimi obveščevalci (FISA Court), ki bdi nad akcijami ameriških obveščevalnih služb v ZDA in pri katerem morajo NSA, FBI in druge organizacije pridobiti odredbo za nadzor nad tujimi obveščevalci na ozemlju ZDA, je v letu 2015 odobrilo prav vse zahtevke.

Sodišče je lani od FBI in NSA prejelo 1457 zahtevkov za nadzor telekomunikacij (elektronska pošta, telefonski klici ipd.) ter zavrnilo nobenega. Tako je razbrati v kratkem sporočilu, ki so ga prejeli vodje pristojnih odborov v ameriškem kongresu. Sodišče s tem nadaljuje minulo prakso, saj so v letu 2014 prejeli 1379 zahtevkov in spet odobrili kar vse. Sodišče je nazadnje kakšen zahtevek zavrnilo leta 2009, in sicer dva, pred tem pa še leta 2008 enega, leta 2007 štiri, leta 2006...

The New York Times - Ameriška NSA je objavila poročilo o uspešnosti projekta Stellarwind, kakor se je kodno imenoval po napadih leta 2001 vzpostavljeni sistem PSP (President's Surveillance Program), ki je omogočal prisluškovanje in prestrezanje podatkov brez sodnih odredb. Javnost za njegov obstoj izvedela že leta 2005, a so bile informacije izjemno okrnjene. Junija 2009 je inšpektorat za obveščevalne službe objavil zelo skrajšano in cenzurirano verzijo poročila, nekoliko večji del pa je predlani razkril Snowden. Sedaj je The New York Times uspel z zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja (FOIA request) in NSA je posredovala celotno, dasi mestoma še vedno počrnjeno poročilo.

Iz poročila...

Slo-Tech - Ko je izbruhnila afera o prisluškovanju, ki ga na različne načine izvajajo NSA in partnerske obveščevalne agencije po svetu, podjetja najprej sploh niso smela priznati, da je NSA od njih zahtevala izročitev kakšnih podatkov. Odredbe po zakonu FISA namreč strogo prepovedujejo že razkritje samega obstoja odredbe, kaj šele njene vsebine. Podjetja so kasneje dobila dovoljenje, da razkrijejo število zahtevkov, kar so storila (Apple, Microsoft in Facebook, Google), več pa niso smela.

Začel se je boj za pravico dostopa do teh informacij in ta teden so podjetja dosegla majhno zmago. Z zakasnitvijo šest mesecev smejo razkriti, koliko podatkov so predala NSA zaradi odredb po zakonu FISA. Podatki za obdobje od januarja do junija 2013 kažejo, da je

Guardian - Nove informacije, ki pritekajo na plan o aferi Prism, kažejo, da so nekatera podjetja zelo tesno sodelovala z NSA ter ji omogočala še lažje prisluškovanje. The Guardian je razkril, da je na primer Microsoft omogočil NSA celo obiti lastno šifriranje, da so lahko prestrezali sporočila.

Microsoft je tako NSA dovolil in omogočil, da prisluškuje pogovorom na novi strani Outlook.com, vključno s hipnimi sporočili in elektronsko pošto prek Hotmaila, še preden se ti šifrirajo. Prav tako so sodelovali s posebno enoto FBI, tako da sta imela FBI in NSA nemoten dostop do oblačne podatkovne storitve SkyDrive. Prism tudi omogoča prestrezanje pogovorov prek Skypa, NSA pa vse zbrane podatke redno deli s FBI in CIA.

Spomnimo se, da so podjetja od začetka trdila,...

Slo-Tech - Apple, Microsoft in Facebook so po izbruhu afere Prism poizkusili rešiti, kar se je rešiti dalo, tako da so hitro objavili podatke o številu zahtevkov po posredovanju informacij. Zakonodaja ne dovoljuje niti razkritja obstoja zahtevkov obveščevalnih agencij, a so podjetja od vlade pridobila dovoljenje, da objavijo skupno število vseh zahtevkov - tako običajnih kakor tudi obveščevalnih. Google se s tem ne strinja.

Google že sedaj daje največ poudarka preglednosti, zato redno objavljajo podatke o tovrstnih zahtevkih. To je tudi razlog, da še niso pripravili poročila po aferi Prism. Google namreč pravi, da so podatki, ki jih razkrivajo, izčrpnejši od tega, kar jim vlada dovoljuje razkriti glede obveščevalnih služb. Zaradi...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...

Guardian - Med božičem in novim letom pridobljeni in objavljeni interni dokumenti ameriške zvezne policije FBI rišejo zaskrbljujočo sliko nadzora, kontrole in zlorabe pooblastil zoper mirne protestnike v več mesecev trajajočem gibanju Occupy Wall Street (OWS). FBI je slednje obravnaval kot osumljence za terorizem ter posledično proti njim uprl vso silo po 11. septembru ustvarjene protiteroristične infrastrukture. Še huje, delovali so predvsem na željo in ob pomoči zasebnega bančnega sektorja, kot neke vrste zasebna varnostno-obveščevalna služba.

Dokumente je objavila nevladna fundacija Partnership for Civil Justice, pridobili pa so jih na podlagi zahtevka za informacijo javnega značaja (FOIA pri njih), seveda v močno redaktirani, s črnim flomastrom...