Slo-Tech - Da ima naša Galaksija v svojem središču supermasivno črno luknjo, je znano že od 80. let minulega stoletja, v zadnjih letih pa so se nabrali še trdni dokazi za to. Včeraj pa smo dobili še prvo fotografijo črne luknje, ki ima maso za približno 4,15 milijona Sonc. Posnetek so izdelali v kolaboraciji Event Horizon Telescope (EHT), ki je pred tremi leti objavila prvo fotografijo katerekoli črne luknje sploh. Naša črna luknja se imenuje Strelec A* (Sgr A*) in je od Zemlje oddaljena 27.000 svetlobnih let.

Črne luknje se imenujejo črne, ker je ubežna hitrost na njihovem površju vsled ogromne mase višja od hitrosti svetlobe. Ker je svetlobna hitrost absolutna hitrostna omejitev v vesolju, to pomeni, da onstran dogodkovnega horizonta iz črne luknje ni povratka. Kar pade vanjo, je ne more več zapustiti. Naivno bi pomislili, da za pobeg ne potrebujemo ubežne hitrosti, kot tudi rakete z Zemlje letijo z nižjo hitrostjo od ubežne hitrosti (ker imajo pogon in so večstopenjske), a črne luknje...

BBC - Med letoma 2000 in 2014 je Britanska pošta kazensko preganjala 736 vodij poštnih izpostav in njihovih namestnikov, v povprečju po enega tedensko, razlog za postopke pa so bili podatki o denarnih primankljajih, ki so izhajali iz programske opreme po imenu Horizon. Nekateri so zaradi očitanih finančnih malverzacij končali v zaporu, nekateri so bili finančno uničeni, drugi so postali socialno izobčeni v svojih okoljih, eden pa je celo storil samomor. Po desetletjih pravnih bitk pa jih je zdaj 39 doseglo sodno razveljavitev svojih obsodb.

Končno je postalo jasno, da je bila krivda v programu Horizon, ki so ga razvili v japonskem Fujitsuju in je bil v uporabi od leta 1999. Horizon bodo kljub očitnim pomankljivostim upokojili šele sedaj in ga nadomestili z novo oblačno rešitvijo. Ob vsem pa zdaj prihajajo na dan informacije, da je bil pravni oddelek britanske pošte že v času pred prvimi obsodbami seznanjen z dejstvom, da je šlo za napako v programu, a niso ukrepali, domnevno v skrbi za...

Nature - Raziskovalci z Univerze Berkeley so empirično potrdili, da lahko kvantne fluktuacije v vakuumu na zelo majhnih razdaljah prenašajo toploto, kar odpira nove možnosti nadzora toplotnih tokov v elektroniki.

V šoli učencem pri fiziki povedo, da se toplota prenaša na tri načine: s prevajanjem med dvema staknjenima objektoma; s konvekcijo ali pretokom tekočin in pa nazadnje s sevanjem, denimo sončne svetlobe. Radiacija je hkrati edina med temi tremi načini, ki zmore toploto prenašati po vakuumu. Toda očitno bo potrebno šolske knjige posodobiti, kajti fiziki s kalifornijske Univerze Berkeley so naposled eksperimentalno pokazali, kar se je v teoriji napovedovalo že več let: da zmorejo kvantne fluktuacije prav tako prenašati toploto skozi vakuum med dvema ločenima telesoma, le da pri zelo majhnih razdaljah. Tako odslej velja, da so načini prenosa toplote štirje.

Kvantne fluktuacije so pojav, ko zaradi Heisenbergovega načela nedoločenosti v vakuumu nenehno spontano prihaja do kratkotrajnih...

Slo-Tech - Črne luknje že desetletja niso zgolj teoretično koncept, temveč dobro podkrepljeno fizikalno dejstvo. Dovolj veliki skupki mase, ki se zaradi gravitacijskega privlaka sesedejo do tolikšne gostote, da jim niti svetloba ne more uiti (ubežna hitrost je višja od hitrosti svetlobe), se imenujejo črne luknje preprosto zato, ker so tako videti. Od koder ne more niti svetloba, je pač črno.

Včeraj smo dobili prvo fotografijo črne luknje oziroma najbližji približek tega (znanstvena objava). Dogajanja za dogodkovnih horizontom, torej za mejo, od koder niti svetloba ne more pobegniti, seveda ne moremo fotografirati. Lahko pa fotografiramo dogajanje v okolici, ki je prav tako spektakularno. Nekatere črne luknje so bolj umirjene, zlasti velike pa so pogosto divje pošasti, ki nebrzdano...

Slo-Tech - Danes zjutraj je v Cambridgeu umrl britanski fizik Stephen Hawking, ki je v 20. in 21. stoletju pomembno prispeval k razvoju kozmologije in popularizaciji znanosti. Širša javnost ga bržkone pozna po knjigi Kratka zgodovina časa, ki je izšla leta 1988 in je doživela naklado več kot 10 milijonov. Prevedena je bila v 35 jezikov in velja za najpriljubljenejšo knjigo s področja poljudne...

Slo-Tech - Astronomi so odkrili precej trdne dokaze, da je v neposredni bližini središča naše galaksije še ena zelo masivna črna luknja, od katere je v Rimski cesti večja le tista točno v središču. Imela naj bi maso približno 100.000 Sonc, s čimer se uvršča med srednje težke črne luknje.

Da je v središču Rimske ceste supermasivna črna luknja, je trenutno prevladujoča teorija, saj imamo zanjo precej astronomskih dokazov. Leta 1974 so namreč odkrili močan vir radijskega sevanja Strelec A*, ki je približno 26.000 svetlobnih let oddaljen od Zemlje. Kasnejše meritve so pokazale, da je Strelec A* zelo...

Android Police - Enega največjih umov našega časa, Stephena Hawkinga, je žal močno upočasnila bolezen ALS, ki mu je sčasoma z napredovanjem vzela tudi možnost govora. Že kmalu so mu omogočili govoriti s pomočjo sprva namiznega računalnika, posebnega programa in senzorja, ki ga je upravljal z obrvmi. Z napredovanjem tehnologije so mu tehnološki partnerji, večinoma Intel, omogočili namestitev sistema na voziček, kar pomeni, da generator govora lahko vzame s seboj. S pomočjo priprave je Hawking napisal že več knjig in predavanj, sodeloval v televizijskih oddajah, itd.

A postopek govora je s tem sistemom relativno počasen, trenutno Hawking trzne z mišico v licu, kar sistem vzame kot signal, da se ustavi na določenem mestu. Hawking ima namreč na zaslonu na voljo nabor besed, ki jih...

Nature - Predstavljajte si, da ste na majhen prostor stlačili toliko mase, da je ubežna hitrost tega skupka višja od svetlobne hitrosti v vakuumu. Rezultat je črna luknja, ki je hkrati tako kontroverzen pojem v astrofiziki, da se znanstveniki o njem še vedno niso poenotili, po drugi strani pa tako prikladen, da se je prikradel tudi v vsakdanji jezik. Črne luknje obstajajo in so jih naši teleskopi v vesolju že opazili, a podrobnosti o njihovem delovanju so še daleč od dorečenega.

Ugledni britanski fizik Stephen Hawking je ta mesec predložil članek (ki še čaka na recenzentski postopek, peer review), v katerem razrešuje paradoks, ki nastane zaradi različnih napovedi, ki jih o dogajanju za dogodkovnim horizontom dajeta...

PhysOrg.com - Lahko si oddahnemo, saj v Švici ne bodo zakrivili konca sveta. V CERN-u so zaključili eksperiment CMS in pri tem niso zaznali nobenih miniaturnih črnih lukenj, ki so jih napovedovale nekatere teorije.

Nekaj izmed teorij, ki poizkušajo poenotiti splošno relativnost in kvantno mehaniko, predpostavlja obstoj zavitih višjih dimenzij. Če bi v CERN-u delci trkali z zadostnimi energijami, bi lahko med seboj interagirali z gravitacijsko silo, katere jakost bi bila primerljiva jakosti ostalih osnovnih sil. Gravitacija postane pomembna nad Planckovo skalo, ki jo kánonske teorije uvrščajo v velikostni razred 10¹⁶ TeV. Nekaj bolj eksotičnih teorij poenotenja predvideva, da je prava Planckova skala že v razredu 1-10 TeV. To bi...

Wired News - Črne luknje so zanimiva vesoljska telesa, ki so dobile ime po svoji barvi. Skupna značilnost vseh črnih lukenj je, da imajo na majhnem prostoru nagneteno tako veliko maso, da je njihova ubežna hitrost večja od svetlobne hitrosti. Ker je ta večno ujeta in ne more pobegniti z njih, jih ne vidimo in so črne. Doslej so vse opažene, ali bolje rečeno odkrite, črne luknje lahko razvrstili v eno izmed dveh kategorij: malo, kjer so bile črne luknje od 3- do 20-krat težje od Sonca, ali supermasivne, ki so milijonkrat masivnejše. Vmesne velikosti niso našli, čeprav so špekulirali o obstoju tudi lukenj te velikosti.

Sedaj so bojda našli prvo, ki ustreza tej definiciji. V galaksiji, ki je od nas oddaljena 290 milijonov svetlobnih...

ScienceDaily - Odkriti eno črno luknjo je relativno enostavno (nenazadnje, ena naj bi bila kar v središču skoraj vsake galaksije), odkriti binarni sistem dveh črnih lukenj pa se smatra kot eno izmed najtežjih opravil astronomije - velike so namreč samo kot kakšen sončni sistem, zato je razločevanje med dvema (in ne preprosto sklepanje, da gre za eno črno luknjo) še toliko težje. Vendar bi naj znanstvenikom iz Tucsona uspelo identificirati takšen binarni sistem.

Črni luknji, ki zaokrožita druga okrog druge približno vsakih 100 let, se vrtita s hitrostjo kar 6000 kilometrov na sekundo (za primerjavo, naše Sonce se vrti okrog središča naše galaksije s hitrostjo 220 kilometrov...

Slashdot - Astrofizika Lawrence Krauss in Glenn Starkman sta nedavno spisala ljubek člančič, v katerem omejita izračunljivost v našem vesolju. Torej količino koherentne informacije, ki lahko soobstaja za poljubnega opazovalca. Izračunljivost je eno ključnih vprašanj informacijske fizike, zato to seveda ni prva tovrstna ocena, je pa najbolj radikalna doslej. Kot ostale je sicer posledica globalnega dogodkovnega horizonta, a nam kljub temu obljublja drastično manj bitov kot naprimer Hawking-Beckensteinova entropija. Veljavnost Moorovega zakona tako omeji na približno 600 let za poljubno tehnološko civilizacijo neglede na nje fizikalne predispozicije.

Research Nws - Leta 1997 sta Stephen Hawking in Kip Thorne stavila z Johnom Preskillom za zbirko enciklopedij po zmagovalčevi izbiri, da se informacija s tem, ko vstopi v črno luknjo, porazgubi. Ta (klasični) model tako pripelje do informacijskega paradoksa, saj narekuje, da so vse črne luknje enake, kljub različnim začetnim stanjem sistema ali drugače povedano, neodvisne od tega, kar vanje zmečemo.

Mnogim se je sicer zdelo, da kaj takega, kot je implikacija na paradoksalnost v ustroju našega vesolja, ni ravno znak dobrega modela, a boljšega niso mogli ponuditi. V tem času so se tudi vse bolj uveljavljale teorije strun, njih zagovorniki pa so si med drugim zadali, da bodo razsodniki v tej stavi. Pobudo so prevzeli na univerzi v Ohiu in predstavili svojo rešitev na podlagi teorije strun, ki opisuje črne luknje kot klopčiče strun.

Najbolj očitna posledica tega modela je, da strune obstajajo (v koherentni obliki) tudi znotraj luknje. Če vemo, da različne delce sestavljajo različne strune, lahko...