Heise - Bell Labs se pridružuje podjetjem, ki skušajo pri prenosu podatkov po bakrenih paricah doseči čim višje hitrosti. Medtem ko standard G.fast že omogoča hitrosti do 1 Gb/s, so v Bell Labs pokazali, kako je to mogoče še podeseteriti. Žal so pri tem močno omejeni s fiziko, tako da hitrost pri kablih, daljših od 50 metrov, hitro upade. Vseeno je to dovolj za primere, kjer sicer imamo optično povezavo, a je nimamo položene čisto do praga.

G.fast uporablja dve parici, po katerih prenos poteka v širšem frekvenčnem področju (trenutno do 106 MHz, v prihodnosti do 212 MHz) kot VDSL2. Za dosego hitrosti do 10 Gb/s so frekvenčno področje še razširili, hkrati pa si pri prenosu pomagajo tudi s presluhom (crosstalk), s katerim je prav tako mogoče prenesti informacije, če smo dovolj zviti. G.fast trenutno...

Slo-Tech - Alcatel-Lucent je v sodelovanju z Bell Labs dosegel nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po bakrenih vodnikih. Z nadgradnjo obstoječe tehnologije so podeseterili njeno hitrost in dosegli hitrosti 10 Gb/s.

Čeprav je hrbtenico podatkovnih povezav že zdavnaj prevzela optika, to ne pomeni, da je baker za na smetišče zgodovine. Bakrene povezave so bistveno cenejše od optičnih, a so za doseganje visokih hitrosti omejene na kratke razdalje. Zaradi tega se uporabljajo za končne povezave (last mile), saj do gosteje naseljenih področij položijo optiko, potem pa zaključne metre do posameznih odjemalcev lahko uporabijo tudi bakrene povezave. FTTC (fiber-to-the-cabinet) namesto FTTH (fiber-to-the-home) je v Veliki Britaniji razširjen, kjer zadnje metre nadomešča VDSL2.

Lani smo pisali o prihodu standarda G.fast (FTTC2 - ITU G.9700), ki bo na razdaljah do 70...

Slo-Tech - ITU je potrdil standard G.fast, ki bo omogočil doseganje hitrosti do 1 Gb/s prek bakrenih povezav. Kavelj je seveda v dometu, saj lahko tolikšne hitrosti dosegamo le na razdaljah do 250 metrov, še raje pa manj kot 100 metrov. A kljub temu to ni nepomembna novost.

Uporabna bo predvsem v povezavi optičnimi povezavami. Ko smo v zadnjih letih v Sloveniji gradili optično omrežje, so običajno optična vlakna šla vse do hiše, kar pa ni nujno vedno tako. V tujini je problem poznan pod imenom problem zadnje milje. Optične povezave namreč relativno poceni pripeljemo v gosto naseljena območja, bistveno dražja pa je povezava od zadnjega vozlišča do končnega uporabnika. Tu je ceneje uporabiti obstoječe bakrene parice.

G.fast sicer oglašujejo kot 1...

X-Bit Labs - Intel je letos predstavil novo tehnologijo za prenos podatkov med napravami, ki so jo poimenovali Thunderbolt, a med tem njihovi inženirji že intenzivno razvijajo naslednika. O tem so se nekoliko bolj razgovorili to sredo, ko so natrosili nekaj bonbončkov, kaj lahko pričakujemo od predvidoma leta 2015 predstavljenega novega vmesnika.

Za zdaj še kodno poimenovan PTB (post-Thunderbolt) kani nadomestiti vsa sedaj uporabljana vodila za prenos podatkov - HDMI, Thunderbolt, USB itn. Z uporabo silicijeve fotonike, ki jo Intel že dlje časa raziskuje, bodo dosegli hitrosti prenosa podatkov do 50 gigabitov na sekundo na razdalji do 100 metrov, kar je petkrat hitreje...

ComputerWorld - Intel je na CES-u povedal, da je tehnologija za komunikacijsko vodilo Light Peak nared. Napovedovali so, da ga bomo dočakali že lani, a bo očitno letos tisto leto, ko se bo prijel. Čeprav so v prvih dizajnih predvidevali uporabo optike, bodo prve verzije uporabljale bakrene vodnike. Intelov podpredsednik David Perlmutter pojasnjuje, da se je baker odrezal presenetljivo dobro in ker je poleg tega še cenejši od optike, ni njegova uporaba nobeno presenečenje.

Prvotne ocene hitrosti so ležale okrog 10 gigabitov na sekundo za razdalje do 100 metrov, česar baker seveda ne bo dosegel. Za večino domačih aplikacij naj bi bil baker dovolj, je zaključil Perlmutter. Na vprašanje, ali bo Light Peak nadomestil USB, ni znal...

PhysOrg.com - Že 40 let je odkar je znanstvenikom znano kako nadzorovano premikati delčke s pomočjo svetlobe (optična pinceta), a do sedaj so bili premiki možni le na skalah nekaj desetink milimetra, večinoma v kapljevinah. Novo študija, ki je bila objavljena v Physical Review Letters, pa je pokazala kako je mogoče premikati delčke velikosti 100 mikrometrov do razdalje 1 meter z natančnostjo 10 mikrometrov.

Ko na delček posvetimo s svetlobo, se ta segreje neenakomerno, zato se okoljske molekule od toplejše strani odbijejo hitreje kot od hladnejše, zato se delček premakne stran od svetila (zelo znan primer je svetlobni mlinček).

S pomočjo vrtinčenja snopov svetlobe je raziskovalcem uspelo narediti past s toroidnim presekom, v katero so, kot v cev,...

Ars Technica - Čeprav so bakrene parice za prenos podatkov v zatonu, saj jih nadomešča optično omrežje, tehnologija DSL še ni mrtva. To so prikazali v Bell Laboratories, kjer so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po bakrenih kablih. Na razdalji 400 metrov so podatke prenašali s hitrostjo 300 megabitov na sekundo, medtem ko so na razdalji en kilometer dosegli še vedno zavidljivih 100 megabitov na sekundo. Z naraščanjem razdalje nato hitrost hitro pojenja.

Za dosego teh rekordov so potrebovali dvoje bakrenih paric (angl. channel bonding), posebno tehnologijo za preprečitev presluha (vectoring) in analogen fantomski način (angl. phantom mode, ki vključuje...

RFID News - Kot poroča RFIDNews, v Veliki Britaniji razmišljajo o tem, da bi v avtomobilske tablice vgradili identifikacijske RFID čipe, ki jih je mogoče odčitati iz razdalje do 100 metrov in pri hitrosti do 320 km/h.
Britanci nameravajo postaviti tudi fiksno omrežje čitalcev, na voljo pa bodo tudi mobilni čitalci za policijska vozila in ročni čitalci. Čitalci bodo stalno povezani s centralno bazo vozil.

In ja, ne piše se leto 1984...