Računalniški muzej -

Razvoj računalniških omrežij je neločljivo povezan s superračunalniškimi centri. Potem ko je bil standardiziran paket internetnih protokolov TCP/IP in se je omrežje ARPAnet v osemdesetih začelo širiti izven strogo omejenega področja, so se med prvimi vanj vključili prav novi superračunalniški centri. Ti so se najprej začeli povezovati v akademsko omrežje National science foundation network (NSFnet). Prizadevali so si za vzpostavitev brezplačne omrežne infrastrukture, ki bi prek vrste regionalnih centrov povezala glavne superračunalniške centre v ZDA z uporabniki na univerzah in v raziskovalnih organizacijah. Hrbtenica omrežja NSFnet je z internetnimi protokoli leta 1988 povezovala že 13 glavnih centrov s hitrostjo 1,5MB/s, vzpostavljene pa so bile tudi prve mednarodne povezave s kanadskim omrežjem in evropskim superračunalniškim centrom v CERN, kjer so začeli z aktivnostmi za razvoj evropske internetne infastrukture. Tipični usmerjevalniki omrežja NSFnet so bili v tem času...

Slo-Tech - Danes mineva 30 let od prve internetne povezave v Sloveniji, s čimer se je mlada država tedaj vpisala med elitno druščino dobrega ducata držav s temi zmožnostmi. Prvo povezavo so na ljubljanskem Inštitutu Jožef Štefan (IJS) vzpostavili do Amsterdama, od tam pa v mednarodno internetno omrežje. IJS je ob tej obletnici v sredo organiziral tudi spletni dogodek.

Med najbolj zaslužnimi za povezavo Slovenije z internetom je Borka Jerman Blažič iz Laboratorija za odprte sisteme in mreže. Dostop do interneta bi se lahko bil zgodil tudi nekoliko prej, a je trajalo dve leti, da so beograjske oblasti izdale dovoljenje za najem povezave do mednarodne infrastrukture COSINE. Prva povezava z Dunajem je zaživela junija 1991, nato pa so se morali dogovoriti za povezavo do mednarodnega interneta v ZDA, ki so jo dobili v Amsterdamu. Ko je bila vzpostavljena še pot po Evropi od Ljubljane do Amsterdama, je bilo možno priti do ameriškega interneta. Povezave po Evropi so tedaj potekale po linijah...

Inštitut Jožef Stefan - Te dni mineva 20 let, od kar je Slovenija dobila svetovni splet, ki je še danes najpriljubljenejši internetni del. Daljnega leta 1993 so namreč na Inštitutu Jožef Štefan v Nacionalnem superračunalniškem centru na računalniku Hewlett-Packard CONVEX C3860 postavili prvi spletni strežnik v Sloveniji. Mark Martinec, oče prve strani, jo je tedaj javno pokazal 21. novembra 1993.

Na spletni strani www.ijs.si/slo/ so tedaj predstavljali tako delovanje inštituta kakor tudi državo Slovenijo, ki je bila tako kakor internet nova prebivalka na svetu. Angleška verzija te strani je služila kot promocija Slovenije v svetu, kar je počela tako dobro, da si je z Japonsko zaslužila nagrado v mednarodnem projektu Virtual...

MSDN Blogs - Microsoft je napovedal, da grafični vmesnik Aero, ki so ga prvikrat uporabili v Windows Visti in ga danes množično uporabljamo v Windows 7, v prihajajočem Windows 8 ne bo dobil svojega mesta. Ne le verzije za prenosne naprave, ampak vse inačice Windows 8 bodo uporabljale Metro, ki je soroden vmesniku na Windows Phone 7. Ob tej priložnosti je Microsoft na svojem blogu nenavadno na široko razložil, kako sta potekala izbor in zasnova vmesnika.

Z uporabniškimi vmesniki je sicer križ že od prvih verzij naprej. Ko je Windows 1 izšel daljnega leta 1985, je bil v bistvu le program, ki je tekel na DOS-u. Opcijsko je podpiral tudi miške, ki pa so bile tedaj silna redkost, in večina uglednih revij jih je tedaj označila za modno muho, ki se v...

Slo-Tech - V okviru mednarodnega leta astronomije bo do nedelje, 5. 4., po vsem svetu potekal projekt 100 ur astronomije.

Sestavljen je iz dveh delov:
V prvem lahko preko interneta 24 na dan spremljate prenose v živo z observatorijev, javnih opazovanj in drugih aktivnosti, ki bo povezal velike observatorije po vsem svetu v koordinaciji Evropskega južnega observatorija ES. Spremljate jih lahko na Around the World in 80 Telescopes, ozadje dogajanja pa na Kozmičnem dnevniku.

Drugi del projekta je 100 ur sprehajanja po nebu, ki ga sestavljajo javna astronomska opazovanja po Sloveniji in svetu, v okviru astronomskih društev, krožkov in observatorijev.

Povezave na te prenose najdete tudi na slovenski in mednarodnih spletnih straneh www.astronomija2009.si in www.100hoursofastronomy.org, www.astronomy2009.org.

V okviru tega projekta tudi Ustvarjalno Astronomsko društvo na observatoriju Zaplana organizira javna opazovanja in astronomske naravoslovne noči, kjer vas pod vodstvom demonstratorjev...

ComputerWorld - Daljnega leta 1993 je Microsoft odkupil neekskluzivne pravice za Funk & Wagnalls Encyclopedia in njihovo vsebino vključil v prvo edicijo svoje enciklopedije, ki so jo poimenovali Encarta. Kasneje je Microsoft pokupil še nekaj enciklopedij, na primer Collier's Encyclopedia in New Merit Scholar's Encyclopedia, tako da se je baza člankov kar pridno debelila. Nekaj časa je Encarta predstavljala celo resno alternativo najstarejši enciklopediji, ki še izhaja, sloviti Encyclopædiji Britannici, a je v zadnjih letih njen blišč vse bolj bledel. Leta 2005 so poskusili angažirati uporabnike, tako da so na spletno verzijo enciklopedijo dodali možnost dodajanja vsebine, a jih to na pota stare slave ni pripeljalo.

Uporabniki so namreč vedno raje posegali po brezplačni in obsežnejši, še zlasti v posvetnih tematikah, Wikipediji. Microsoft je zato sklenil, da vzdrževanje tega projekta ni več smiselno. Na uradni strani so zapisali, da ljudje dandanes iščejo in rabijo informacije na povsem različne...

več strani - Kot poročajo na spletni strani Gamernode.com, se je Microsoft zopet znašel na zatožni klopi. Tokrat jih nezakonitih dejavnosti obtoža podjetje Lucent, in sicer zaradi nedovoljene uporabe MPEG2 dekoderja, ki ga mali mehki vstavlja v svoje konzole XBOX 360. Lucent, ki naj bi vlogo za patent vložil že leta 1993, danes od Microsofta zahteva umik vseh konzol, ki uporabljajo dotični dekoder, torej celotna serija XBOX 360. Seveda je realnih možnosti za umik Microsoftovih konzol iz trga, zelo malo.

Slo-Tech - V sredo 18. januarja vas ob 19.00 vabimo v Kiberpipo na predavanje Gašperja Korena z naslovom Merjenje obiskanosti spletnih strani.

Radovednost ponosnih lastnikov prvih spletnih prestavitev se je s pojavom spletnega oglaševanja sprevrgla v pravo bitko za obiskovalce. Kljub temu, da so internet zaradi njegovega tehnološkega ozadja večkrat omenjali kot enega izmed najbolj merljivih medijev, se vedno znova pojavlja vprašanje ali lahko in v kakšni meri je sploh mogoče iz analize 'tehničnih', kvantitativnih podatkov sklepati na dejanske obiskovalce? Kako je mogoče da medij sam sebi meri doseg? In zakaj še vedno merimo spletno obiskanost tudi s pomočjo anketiranja?

Sprehodili se bomo čez osnove tehničnih, anketnih in kombiniranih pristopov k štetju števila obiskovalcev na spletnih straneh in si ogledali nekaj izsledkov zadnjih raziskav v slovenskem spletnem prostoru.

Gašper Koren je občasni sodelavec projekta RIS - Raba interneta v Sloveniji.