Ars Technica - Družba Rio Tinto je sporočila, da je njeno avtonomno železniško omrežje za transport železove rude v zahodnoavstralski regiji Pilbara pol leta po začetku preizkusov zdaj operativno. Gre za prve tovorne vlake brez voznika v komercialni rabi na svetu.

Avtomatizirani vlaki v splošnem niso novost. Prvo takšno progo je londonska podzemna železnica dobila že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in danes po svetu vozi vrsta vozil na tračnicah z večjo ali manjšo stopnjo avtomatizacije. Pa vendarle je takšen režim delovanja zvečine omejen na razmeroma počasne potniške vlake s kratkimi relacijami, kot so tisti na podzemnih železnicah, primestnih ali letaliških povezavah, medtem ko jih v transportnem sektorju še ni bilo - do zdaj.

Lanskega oktobra je rudarska multinacionalka Rio Tinto na stokilometrski...

NASA - NASA je v najnovejši raziskavi odkrila, da se os, okoli katere se Zemlja vrti, počasi premika zaradi treh dejavnikov. Medtem ko sta post-ledeniški odboj in premikanje materiala v tekočem Zemljinem plašču neodvisna od človeške aktivnosti, je taljenje ledenikov na Grenlandiji v 20. stoletju in 21. stoletju povezano z antropološkim povečanjem koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi. Vsi trije dejavniki vplivajo na spremembe osi, so odkrili v Jet Propulsion Laboratory, in določili prispevke posameznih komponent.

Doslej je veljalo, da je premikanje Zemljine vrtilne osi v glavnem posledica post-ledeniškega odboja. Gre za znan pojav, ki je posledica umika ledenikov pred tisoči let. Ti ledeniki so močno pritiskali na površje pod seboj, ko pa so se stalili, se...

Heise - Redke zemlje je skupen izraz za 15 lantanidov, skandij in itrij, ki so v tehnologiji izjemno pomembne kovine. So ključne surovine, saj jih sicer potrebujemo zelo malo, a brez njih praktično ni mogoče sestaviti moderne elektronske naprave. Še pred petimi leti se je zdelo, da bosta popolna odvisnost od Kitajske in strma rast cen zaradi izvoznih kvot močno ukleščili industrijo elektronike. Danes je situacija popolnoma nasprotna.

Pred petimi leti je Kitajska dejansko izkopala in izvozila 97 odstotkov vseh redkih zemelj, kar je bila posledica kombinacije dveh dejavnikov. Kitajske zaloge so največje na svetu, a še vedno predstavljajo le tretjino vseh zalog. Pomembnejši razlog je ekološka spornost postopka, zaradi česar je Zahod pridobivanje z...

Guardian - Parlament na Grenlandiji je izglasoval ukinitev več desetletij veljavne prepovedi rudarjenja radioaktivnih elementov. S tesnim izidom 15 proti 14 so odločili, da bo na Grenlandiji spet dovoljeno izkopavati rude, ki vsebujejo radioaktivne elemente v višji koncentraciji, kot je zemeljsko povprečje. S tem se ne odpira le ponovna možnost pridobivanja urana, ampak tudi redkih zemelj, ki so običajno pomešane z radioaktivnimi primesmi.

Redke zemlje so oznaka za 17 prehodnih elementov v periodnem sistemu, ki sicer v povprečju v zemljini skorji niso redki, a so običajno razpršeni, zato so redke rude, ki bi imele za komercialno pridobivanje dovolj visoke koncentracije. Hkrati imamo še dvoje težav: prvič, redke zemlje so nujno potrebne za izdelavo potrošniške elektronike in številnih drugih zahodnjakom...

The Telegraph - Japonci poročajo, da so na dnu Tihega oceana v japonski ekskluzivni ekonomski coni našli velike vire redkih zemelj, s čimer bi se lahko zmanjšala svetovna odvisnost od kitajskega izvoza. Nekaj podobnega so odkrili že pred dvema letoma, a je tisto nahajališče bistveno teže izkoriščati, saj gre za vulkanski oblak v vodi. V novem najdišču pa z redkimi zemljami bogate rudnine čepijo le dva do štiri metre pod površjem, kar je bistveno manj od pričakovanj. Težava je le, da je zemeljsko površje v tem primeru 5700 metrov pod gladino oceana. Globlje od 5000 metrov...

China Daily - Redke zemlje, kakor označujemo 15 lantanidov, skandij in itrij, so tehnološko izjemno pomembne kovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji elektronike. Brez njih ni baterij, elektronskih vezij, mikroprocesorjev, čipov, sončnih celic, avtomobilskih katalizatorjev, mobilnih telefonov in drugih izdelkov. Brez redkih zemelj zelenih (in tudi manj zelenih) tehnologij enostavno ni. Izraz redke zemlje je do neke mere zavajajoč, saj niso posebej redke, le pojavljajo se pretežno enakomerno po vsem svetu in to v prenizkih koncentracijah za izkoriščanje. Le v redkih tipih rudišč jih najdemo v dovolj visokih koncentracijah, da se jih splača rudariti. Dobro četrtino zalog ima Kitajska, ki pa dandanes proizvede (nakoplje in očisti) več...

Telegraph News - Čeprav so v Pacifiku nedavno odkrili bogato nahajališče redkih zemelj, je do komercialnega izkoriščanja - če bo sploh rentabilno - še zelo daleč. Do takrat bo glavni izvoznik ostala Kitajska, ki izvozi 97 odstotkov vseh redkih zemelj. Pridobivanje teh redkih kemijskih prvin je umazan in okolju škodljiv posel, ki ga Kitajci izvajajo večino na severu v Notranji Mongoliji, a nujno potreben za elektronsko industrijo.

Uradno da bi zaščitili okolje in te strateško pomembne surovine, neuradno pa ker si to pač lahko privoščijo in se jim finančno še kako splača, so v zadnjih letih Kitajci zmanjševali kvote za rudarjenje in izvoz teh prvin. Leta 2009 so uvedli vrsto ukrepov, ki so otežili izvoz - izvozne carine, posebne licence, stroge kvote...

PhysOrg.com - Za izdelavo modernih elektronskih komponent so nujno potrebne majhne količine eksotičnih elementov, ki jih v periodnem sistemu zagledamo v zgornji izmed dveh od ostalih nekoliko umaknjenih vrst. Imenujemo jih lantanoidi, ker sledijo lantanu, skupaj še z itrijem in skandijem pa imajo trivialno ime redke zemlje. To ni čisto točno, saj jih ni nič kaj bistveno manj (pojavnost 1-100 ppm) od nekaterih drugih težkih kovin, recimo svinca (14 ppm) ali zlata (1 ppb), a so po drugi strani v zemlji tako razpršene, da je sila malo nahajališč z dovolj visoko koncentracijo za komercialno izkoriščanje.

Kitajska ima tretjino vseh svetovnih zalog redkih zemelj in jih proizvede 97 odstotkov na svetu. Lani so Kitajci grozili z embargom na izvoz redkih zemelj, a letošnji...

BBC - Periodni sistem elementov, v katerem so vsi poznani elementi tako lično nanizani v različne bloke (s, d, p, f) po svojih naraščajočih vrstnih številih (torej številu protonov ali elektronov, če hočete), se je v mislih prvemu utrnil Dimitriju Mendelejevu v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj poznane prvine je razvrstil po masah in znanih kemijskih lastnostih. V svoje odkritje je bil tako prepričan, da je pustil nekaj mest celo nezapolnjenih za še neodkrite elemente - pravilno je napovedal...