»

Domače branje: Joseph Campbell: Miti, po katerih živimo (1972)

Slo-Tech - Ko se dojenček rodi, se zdi samoumevno, da so se njegovi preživetveni refleksi in nagoni izoblikovali v milijonih let evolucije. V njegovem telesu vidimo prilagoditve na življenjsko okolje in tudi ostanke daljne preteklosti, v kateri so se razvijali naši predniki. Ne dvomimo, da so malo bitje izoblikovali evolucijski procesi in ne pomislimo, da se je z njegovim rojstvom začela nova vrsta, ampak vidimo nadaljevanje svoje.

Te procese večinoma prepoznamo samo v biološkem telesu, a veljajo tudi za živčne, hormonalne in druge strukture, v katerih se izoblikuje naša duševnost. Duševni svet se ni razvijal ločeno od fizičnega, ampak so tudi njega izoblikovali milijoni evolucijskih let, ki so „zavest“ naučili, kako zajemati, filtrirati in razlagati informacije, iz katerih si ustvarimo podobo o fizičnem svetu. Zato ob rojstvu v duševnem smislu nismo prazni računalniški diski, ampak se v nas skrivajo enako stari refleksi in vzorci kot tisti, zaradi katerih začnemo sesati palec ali se...

5 komentarjev

Primer Aarona Swartza, pol leta kasneje

Slo-Tech - Nedavno je minilo šest mesecev, odkar si je mladi heker in internetni aktivist Aaron Swartz vzel življenje, da bi se rešil svojih težav z zakonom. Spomnimo, šlo je za mladca, ki je globoko verjel v pravico do prostega širjenja informacij, sploh tistih, za katere je tako ali tako plačala država. Leta 2008 se je prvič lotil masovnega wgetanja dokumentov, takrat sodb, iz plačljive baze PACER, s katero upravljajo ameriška sodišča. Okoli tega ga je sicer obiskal...

17 komentarjev

Jernej Barbič na seznamu 35 najvplivnejših inovatorjev na svetu

Technology Review - Revija Technology Review, ki jo izdaja ugledna ameriška univerza MIT, je izdala letošnji seznam TR35, na katerega je uvrščenih 35 najuspešnejših inovatorjev na svetu, mlajših od 35 let. Seznam izhaja vsako leto od leta 2005 dalje. Med njimi najdemo tudi Slovenca Jerneja Barbiča, ki službuje kot profesor na Univerzi v Južni Kaliforniji.

Barbič je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani doštudiral matematiko, nato pa se je prijavil na podiplomski študij na Carnegie Mellon Univesity in bil tudi sprejet. Svoje izkušnje je obširno opisal v zelo uporabnem vodiču za slovenske študente, ki jih zanima...

37 komentarjev

Domače branje: novinarstvo

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo najbolje pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pač pišemo (ali ne pišemo) o novicah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjem času pa smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica – kot tema razprav o prihodnosti medijev, krizi medijskih poslovnih modelov, domnevnem izginjanju občinstev in novih velikih obljub, ki...

26 komentarjev

MIT-ovi članki bodo prosto dostopni!

Ars Technica - Bostonski MIT že lep čas na svojih spletnih straneh pod imenom OpenCourseWare ponuja zapiske, izpite, posnetke predvanj in podobne materiale, ki omogočajo pridobivanje znanja vsem zainteresiranim po svetu brez vpisa na to slovito univerzo. Sedaj so nas razveselili še z eno novostjo.

Senat je namreč enoglasno potrdil sklep, da bodo vse publikacije, ki jih proizvedejo zaposleni na MIT-u, prosto dostopne na spletu brez omejitev. To je zelo dobra novica, ker večina založnikov priznanih in kakovostnih SCI-revij zahteva, da avtorji nanje prenesejo izključne založniške pravice. Edini način dostopa do teh člankov je potemtakem nakup naročnine na revijo (ali pa enkraten nakup članka prek interneta), kar denimo stane ljubljansko univerzo in knjižnice več sto tisoč evrov letno, hkrati pa lahko vsiljujejo nerazumne omejitve za svoje podatkovne zbirke, kot to z le štirimi sočasnimi dostopi prek Citrixa denimo počnejo lastniki SciFinderja Chemical Abstracts.

MIT je tak sklep sprejel pod vtisom...

21 komentarjev

Discovery umaknil oddajo o ranljivostih RFID

Slashdot - Vsem uporabnikom dobro poznana oddaja Mythbusters, ki se načeloma ukvarja z razbijanjem sodobnih mitov in se je zadnje čase nekoliko oddaljila od svoje jedrne filozofije in zaplula tudi v bolj splošne vode, je posnela za svoje občinstvo tudi oddajo o pomankljivostih RFID čipov in kako preprosto je RFID tehnologijo obiti in zaradi pomanjkanja vsakršnih varnostnih mehanizmov pridobiti osebne podatke s katerimi je mogoče izvesti krajo identitete.

Tekom snemanja oddaje so za diskusijo o tehnologiji prosili tudi inženirja Texas Instruments, ki je največji proizvajalec RFID čipov na svetu. A vsakdanji intervju, ki bi ga naj opravil eden izmed voditeljev oddaje ter eden izmed producentov z inženirjem je bil vse prej kot to - namesto inženirja...

57 komentarjev