Slo-Tech - Nizozemske oblasti so pred dnevi razkrile, da so ruski hekerji poizkusili vdreti v računalniški sistem Laboratorija Spiez, ki ga upravlja Švicarski zvezni inštitut za zaščito pred jedrsko, biološko in kemijsko nevarnostjo. Gre za nacionalni laboratorij, ki je med drugim testiral tudi vzorce novičoka, s katerimi so neznani napadalci v Veliki Britaniji zastrupili nekdanjega ruskega vohuna Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo, ter vzorce iz napadov s kemičnim orožjem v Siriji. Nizozemske oblasti so pridržale in kasneje izgnale dva ruska obveščevalca, ki sta iz Haga poizkusila vdreti v Laboratorij Spiez. To je eden pomembnih referenčnih laboratorijev Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OCPW).

O incidentu poročajo...

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je razsodilo, da je Monsanto odgovoren, da je raka dobil 46-letni DeWayne Johnson, ki je delal kot vrtnar na kalifornijskih šolah in pri delu redno uporabljal pesticid Roundup, ki vsebuje glifosat. Johnsonu je bil leta 2014 diagnosticiral ne-Hodgkinov limfom, zaradi česar je vložil tožbo zoper Monsanto in zahteval 400 milijonov dolarjev odškodnine. Bayer se je na razsodbo, po kateri mora njegova podružnica Monsanto plačati 289 milijonov dolarjev, odzval z razočaranjem in napovedal pritožbo. To je razumljivo, saj je v ZDA vloženih še okrog 5000 podobnih primerov, zaradi ugodne razsodbe za tožnika pa se pričakujejo še nove tožbe.

Zgodba o glifosatu je dolga in zapletena. Gre za priljubljen herbicid, ki sodi med organofosforne spojine. To...

Slo-Tech - Glista Caenorhabditis elegans je dolga le kakšen milimeter in morda za biologe ni nič posebnega, a za razvoj umetne inteligence je zelo pomembna. V podrobnosti namreč poznamo njen živčni sistem, ki ga sestavljata 302 nevrona. Povezani so z okrog 8000 sinapsami in krmilijo slabih sto mišičnih celic (celoten organizem ima manj kot tisoč celic), kar je dovolj, da se C. elegans odziva na dražljaje, jé bakterije in giblje po prostoru. Delovanja nevronov, ki omogočajo premikanje v tej glisti, namreč znamo zapisati kot vezje. Že nekaj časa poteka tudi mednarodni projekt OpenWorm, v sklopu katerega želijo do popolnosti modelirati življenje takšne gliste. To tja je še daleč, so pa sedaj raziskovalci z Dunaja dosegli pomemben preboj pri simulaciji njenega...

Slo-Tech - Ena izmed ljudem najnevarnejših spojin na svetu so živčni strupi bakterij Clostridium botulinum (in sorodnic C. butyricum, C. baratii, C. argentinense), ki imajo LD₅₀ (odmerek, pri katerem umre polovica izpostavljenih osebkov) okrog 1-2 ng/kg za intravenozni vnos in približno desetkrat več ob vdihavanju. Znanstveniki so odkrili novo vrsto tega strupa, ki je najbolj nevarna izmed vseh znanih, sedanji protistrupi pa so neučinkoviti. Zaradi tega se je prvikrat zgodilo, da zaporedja DNK-zaporedje, ki kodira protein novega strupa, niso javno objavili. To bodo storili šele, ko bodo razvili protistrup.

Bakterije, ki...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je za uvod v teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad danes razkrila prejemnike Nobelove nagrade za medicino. Letos jo prejmejo ameriški biokemik James Rothman, ameriški biolog Randy Schekman in nemški biokemik Thumas Südhof za odkritja na področju regulacije in organizacije transportnega sistema v celicah.

V celici namreč poteka vrsta biokemijskih procesov, ki razgrajujejo molekule in gradijo druge molekule, hkrati pa morajo v celico vstopati tudi nekatere molekule iz okolja (hranila, signalne molekule), druge pa morajo iz celice tja odpotovati (izločanje hormonov, nevtrotransmiterjev, encimov). Za brezhibno delovanje je nujno potreben organiziran transportni sistem, ki...

Slo-Tech - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj dejal, da imajo ZDA dokaz, da so v Siriji 21. avgusta v zloglasnem napadu na civiliste uporabili bojni plin sarin. To naj bi dokazovale kemične in toksikološke preiskave vzorcev las in krvi žrtev. Tudi inventar naj bi podpiral to tezo, saj ima Sirija ogromne zaloge sarina. Ali je bil dejansko uporabljen sarin, je na tem mestu še...

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanost je danes razglasila prejemnika naslednje Nobelove nagrade za leto 2012, in sicer za kemijo. Skoraj milijon evrov težko priznanje si bosta razdelila ameriška zdravnika in raziskovalca Robert J. Lefkowitz in Brian K. Kobilka "za raziskave z G-proteini sklopljenih receptorjev (GPCR)". S tem izrazom označujemo receptorje na površini celic, ki jim omogočajo zaznavanje dražljajev iz okolja in reagiranje nanje (če vas kemijsko ozadje ne zanima, preskočite na zadnji odstavek).

G-proteini so posebna skupina proteinov, ki sodelujejo pri prenašanju signalov in delujejo kot molekularna stikala. Celico namreč omejuje fosfolipidni dvosloj, ki mu nekemiki pravijo celična membrana. Ta odlično izolira celico od zunanjega okolja, skozi fosfolipidni...

Slo-Tech - Znanstveniki z Rush University Medical Center v novi številki revije Journal of Neuroscience poročajo o odkriti novi tarči, ki bi jo lahko uporabili pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Njeno napredovanje bi lahko preprečili z blokiranjem encima nevtralna sfingomielinaza (znana tudi kot sfingomielin fosfodiesteraza), ki katalizira hidrolizo sfingomielina na svoja sestavna dela, to sta fosfoholin in ceramid. Sfingomielin je vrsta sfingolipidov, ki imajo na ogrodje iz višje maščobne kisline in sfingozina pripet fosfoholin. Najdemo ga v različnih celičnih membranah, največ...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

ScienceDaily - Raziskovalci z Washington University School of Medicine v St. Louisu poročajo o odkritju nove metode za spopadanje z rakastimi celicami. S poizkusi na miših so ugotovili, da vbrizganje čebeljega strupa melitina, ki je razlog za neprijetne občutke pri piku čebel, zavre rast tumorjev ali jih celo skrči. Melitin je namreč majhen peptid, ki se močno veže na celične membrane, kjer tvori pore, ki razbijejo celice in jih tako učinkovito pokončajo. V zadostnih koncentracijah uničuje prav vse celice, hkrati pa zaradi svojega mehanizma rakastim celicam onemogoča tvorbo efektivnega obrambnega mehanizma, na katere sčasoma naletijo drugi agensi.

Eksperiment so izvedli na dveh skupinah miši. Prvo so okužili z rakom dojk, drugo pa z melanomom. Po dodatku več injekcij z melitinom in nanodelci se je rast prvega tumorja upočasnila, drugi pa se je začel krčiti. Glavni izziv je dostava strupa prav v rakaste celice. Za to so uporabili tako imenovane nanočebele. Nanodelci, ki so nosili melitin, so se...